Lepo je biti doma
Objavil/a šuši 15.12.2006 pod miks
Danes je bil prav naporen dan…proti ostalim v tem tednu. Vztrajno mi zmanjkuje energije za karkoli. Še žurat se mi več ne ljubi. Se pozna, da imam letos več prostega časa.
Zjutraj sem se odličila, da bom preživela lep dan. Pripravila sem si božanski zajtrk (ob 10h) in počasi začela s pripravami na predstavitev seminarske naloge. Kar pomeni, da sem jo do konca popravila in napisala komentar. S sošolkami smo se dobile na kavi, pardon, na čaju divja češnja z mlekom in zlepile vse dele seminarske. Še vedno se nisem znebila nelagodnega občutka pri nastopanju pred občinstvom (če je 20 ljudi sploh občinstvo). V bistvu mi je tečno razlagati nekaj, kar ni niti približno dovolj zanimivo, da bi se mi zdelo pomembno opisati. Uf, da ne pozabim…če mi še kakšna babica reče, da smo mladi nevljudni, ji bom res vzela berglo! Se skušam prebiti mimo njih na ŠIROKEM pločniku, z računalnikom na eni rami in torbo na drugi. In kaj babica naredi…potisne me v blatno kopel ob pločniku, ker je res nujno rabila cele tri metre široko stezo, da se lahko premakne. Bolj se ji umikam, bolj ona v mene sili. Ljubljanske ome so uradno nevljudne.
No, potem mi je končno uspelo priti na Štajersko. Doma so me pričakali novi zvočniki, na okenski polici pa Božična zvezda. Takoj sta me prišla pozdravit Meta in Luka. Ugotovili smo, da se pri nas vsi kafiči zaprejo ob 23h…ker pa je vztrajnost lepa čednost smo druženje zavlekli do polnoči in naredili okvirni načrt bližajočega se smučarskega tedna v Italiji. Upam, da se bom letos končno bolj resno spravila k bordanju, ne da bi se spet poškodovala. Sicer pa mi še vedno ostane sankanje….
Zdaj pa res že komaj čakam, da se zleknem na svojo posteljo v svoji lastni sobi in po 14. dnevih ponovno pregledam vse napise po stenah…vedno znova se sprašujem, zakaj nisem prebelila sobe:S
Komentarji
En odgovor na “Lepo je biti doma”
Komentirajte
Lepo je biti doma, včasih pa je lepo tudi v oddaljenih krajih.