šuši te gleda

melange

Malo se je treba jezit:D

Objavil/a šuši 18.12.2006 pod miks

Kaj pa je to? Zdaj po novem očitno vse cenzurirajo, al kaj?! Sej sicer podpiram kulturno pisanje…pa tudi to, da na blogu kolneš čez določene pripadnike človeške vrste. Zakaj pa ne? To je pač, v večini primerov, zapis toka misli in v mislih včasih rečeš p**** Vsak pač na svoj način:)

Najprej…par dni sem ignorirala moj blogec…sem bila preveč zasedena;) V petek sem namreč cel večer s fotrom sedela pred tv in je bilo res zabavno. Po dolgem času sva skupaj gledla filme in se sproščeno nasmejala…in to brez njegovih večnih filozofiranj in brez njegove nove spremljevalke (ki je kr fajn gospa, definitivno boljša od prejšnje, za katero se nisem mogla odločit, na kateri oddelek živalskega vrta bi jo umestila). Soboto sem preživela mirno…kava, kosilo, obisk pri sestrici, kava, obisk pri babici, skočila sem še k mamci (tako jo pač vedno imenujemo, ko se o njej pogovarjamo…vsem se to zdi blazno smešno). Ravno sem razmišljala, s katerim avtom bi skočila v Maribor k Meti, ko je klical Jan, da pridejo iz Ljubljane žurat na Štajersko. No…in sem jih počakala. Okrog 21h so prišli-Jan, Lolo in Mario (ej, res oprosti, ker sem za sekundico pozabila, kako ti je ime…zdaj si bom ziher zapomnila). Obikali smo vse vaške gostilne;) in fantje so se izkazali v alkoholiziranju…jaz pa ga res ne “nesem” toliko!!!! NE! V nedeljo je res bilo hudo vstati iz postelje in oditi v Mercator po stvari za v Ljubljano…po mojem sem bila bolj zelena kot paprika. Potem pa lahko kosilo, skuhano by me…z mami sva se naužile zelenjave in zraven za lušte malo purana na moj način. Preprosto, lahko in dobro.

Počasi sem se odpravila v Ljubljano, odložila nahrbtnik+vseh 500 vrečk in z Janom odfrčala na predstavo v KUD…Gverila teater je pripravil luštkano improvizacijo (kolker se pač to da pripravit;)). Ob 11h sem padla v posteljo in spala, spala, spala…do jutra.

In danes…na faksu sem ugotovila, da mi odpadejo predavanja (in ponovno ugotovila, zakaj je internet tako priročen), jih nadomestila s kavico ob prijetnih pogovorih s Tamaro (ki je, kot jaz, v skupini padlih borcev in verižnih kadilcev v izpitnem obdobju). Plačala sem račun za mobitel in takoj pohitela na Simobil…Mobitel je postal čisto predrag za moje pogovore. Kar pomeni…za rojstni dan bom sama sebi podarila nov telefon, atiju pa za božička manjše račune. Dve muhi na en mah:)

Grožnja tedna: moja sestrica, svojima otrokoma (jaz pa nedolžno sedim zraven in lepim škatlo za puzzle): “Če ne bosta pridna, vaju bom k njej poslala za en teden!” - hm…meni se to ni zdelo tako zabavno kot njim…dokaz njihove ljubezni in predvsem tega, da mislijo, da sem taka pošast. NISEM!!! (zdaj sem prekrižala roke in namrgodla fris)

Aja…dragi ludeki, ki to cenzurirate (ali kakorkoli pač to poteka); če mi izbrišete ta post, vas…ne bom več marala, res ne!