Kar gre po glavi, pride na blog
Objavil/a šuši 23.12.2006 pod miks
Najraje bi se v avto usedla in se peljala, peljala, peljala….kr nekam. Če seveda ne bi bila tako utrujena, izmozgana od vsega žuriranja ta teden (predvsem včeraj). V bistvu sem ponosna sama nase in vesela, da je to leto minilo, da sem se malo zresnila (ne obljubim, da bom za vedno ostala takšna). Včeraj sem bila res pridna, nobenih za mene značilnih kozlarij nisem delala in bila sem res dobre volje. Pa še ugotovila sem, kdo v življenju ostane, kdo je vreden, da ostane in za koga vem, da ne bo ostal. Lepo je videt, da me imajo ljudje radi, kljub vsem mojim napakam, z mojimi včasih čudnimi nazori in predolgim jezikom. Pač moram povedat vse kar mi roji po glavi in res redko kdaj mislim slabo. Po navadi sem samo razpoložena tako, da ljudi zbadam. In hvala za vse lepe želje in za darila:) Lepo, da se zavedate, da sem malo razvajeno bitje;) Masaža bo največji zakon, listke pa si bom shranila, da se bomo lahko drugo leto smejali…in punce moje drage, slabo kaže glede dekliščine. Prvič zato, ker sem krepko single in drugič, ker me poroka ne mika ne vem kako. No mogoče skrita poroka, nekje bogu za hrbtom z marjeticami in planinskimi čevlji:))) Glede na to, da sem rekla, da od zdaj naprej sprejemam samo še resne ženitne ponudbe…ok, pač nasprotujem sama sebi občasno. Tako je, če nisi prepričan kaj bi rad. No vsaj česa ne bi rada vem. Spisek je dolg:)
No bom probala povedat, kaj bi rada. Prva, najbolj drzna in meni najbolj smešna želja je, da bi znala letet. Se že od malega sprašujem, kako je, če si ptiček. Ker mora biti res svetovno, če lahko kar greš pa letiš, pa delaš lupinge…in občasno koga pokakcaš;))) Najbolj smešne pa so lastovke, ko si gradijo gnezda ali pa hranijo mladiče. Cel čas letajo v krogu, se za sekundo ustavijo pa spet. Hiperaktivne so. Pa še ena želja, za katero mislim, da izhaja iz te freaky želje je, da bi imela en res hiter avto in da bi ga lahko peljala koliko pač gre. Samo me skrbi za mojo varnost, zato bi bilo super, če bi bila cesta takrat prazna. In zato, ker sem malo nora, kadar sem v avtu si želim še to…da idiotom ne bi pustili na cesto pa da bi jim povedali, da so idioti!!!Želim si še, da bi bila malo manj zmedena in da bi obstajal tip, ki bi me razumel in kapiral, da sem za njega “ta prava”, pa bi bil on tudi za mene “ta pravi”. Uf pa še to….da bi se malo večkrat motila v določenih stvareh. Da ne bi čutila, da prihaja nekaj slabega. Da bi mi ljudje verjeli, ko jim povem kako je na stvari in me nehali prepričevat, da se motim kadar se ne. Da bi lahko živela v nekem res velikem mestu, da bi nekaj časa živela v Franciji in da bi imela hiško nekje ob Soči (sej vem kje, smo ne povem). Pa da bi moje življenje potekalo brez kakšnih večjih pretresov. Da za darila več ne bi dobivala banan v čokoladi (ker je to najbolj fuj kombinacija na svetu), česarkoli z vonjem po sivki (ker me spominja vonj v hlevu; sem si sama kriva, ker sem si opekline s tistim mazala in mi je vonj preveč ostal v nosu) in čokolade z marcipanom. Pa res bi se rada večkrat zasanjala in ob tem uživala, brez da me kdo čudno gleda. Uf…pa Escada parfum:)))
Joj…sem se spomnila. Moj ati me je letos pozorno poslušal, ko sem tisočkrat rekla, da bi imela mp3, z mami se vedno zmenima, da časti kozmetiko in kozmetičarko…sem pa bila najbolj vesela, da sem dobila v Ljubljano torto od fotra:))) Bila je njami dobra. Aja, pa kdo je še tak kul kot jaz, da mu za rojstni dan čestita Edward Clug…hehehehehe, osebno:))))Po mojem tak misli, da sma z Meto čisto vsekane, kake sma pa bluzile:S
Pa še to me je spreletelo…ko sem bila otrok, smo bili dosti bolj skromni in so nam določene stvari več pomenile in je njihova vrednost zbledela. A je to drug čas ali pač staranje? Sicer se za mene vrednost kaj vem česa ni dosti spremenila, če pa tako okrog pogledam pa se mi zdi, da dosti ljudi prehitro živi in da pozabijo na nekatere malenkosti. Ne vem, jaz tudi včasih….? Odvisno kako me prime, samo vseeno pri nekaterih stvareh ostajam, čeprav enkrat bolj intenzivno, drugič manj.
Komentarji
En odgovor na “Kar gre po glavi, pride na blog”
Komentirajte
To še ni kriza, je le zdravo razmišljanje nekega dekleta. V življenju sta vedno dve poti. Ali se odpraviš po levi ali pa desni poti. Obe poti pa te pripeljeta do tvojega željenega cilja. Lepi spomini ostanejo za vedno, čeprav samo v sanjah, preletimo svojo otroško dobo, se nam je zgodilo na tej poti polno drobnih lepih stvari …