Naše malo mesto
Objavil/a šuši 26.12.2006 pod miks
Ja moram priznat, da me je včeraj zgrabil histeričen smeh, ko sem prišla na Božično žurko v eno izmed naših “vaških” gostilen. Katastrofa…Sem popila svoj kakav in komaj čakala, da grem lahko nazaj domov in spat. Sej res, da imam tu kar nekaj prijateljev, ampak me razumejo, zakaj sem že pri dvanajstih rekla, da komaj čakam, da grem ven iz tega bolanega kraja. Čeprav je njim super fajn tukaj pa se imamo vseeno radi. Še dobro, da mi nekateri ljudje povejo o sebi dovolj, da sem se lahko včeraj smejala njihovi bolani hinavščini in zdolgočasenosti…patetično. Ja res je, da sem nesramna…pa vesela, da imam končno izbiro in da vem kaj je edini razlog, da še hodim domov. In da vidim, zakaj sem nisem nikoli zapletla z nikomer od tukaj. Hvala bogu, je bil tisti, s katerim se bi skoraj, prevelika prpa in je vse skupaj zasral. Res hvala:)))))
Komaj čakam, da bom lahko kupila svoje stanovanje in ne bom več odvisna od staršev. In se bom lahko pobrala čim dalj stran od tu. Najbolj zanimivo pa je to, da v Ljubljani redko kdaj kaj sanjam, doma pa vsako noč bolj bolane sanje in občasno nočne more:S
Komentarji
5 odgovorov na “Naše malo mesto”
Komentirajte
Imam občutek, da so si te naše vasi podobne kot jajce jajcu. Pri nas ni nič boljše. Ljudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente. Kaj praviš? mi se ne damo
.
kar pomeni, da moraš od doma
itak….chase your dreams!
jaz mislim, da je večina tukaj živečih pustila svoje sanje, želje…meni pa je uspelo. Že res, da me večina ljudi zato ne mara…hehehe…I am happy but you are not;) In ja…sem že šla od doma in uživam
aja grison
jaz tudi nisem nadarjena…in tega se zavedam