Čarobna paličica
Objavil/a šuši 1.04.2007 pod Mislim..., miks
Hmm, po moji glavi se podijo misli, niti sama nočem vedet nič o njih. Jebat ga, nočejo stran. Nimam pojma kaj naj naredim z njimi. Obsedle so me, za druge stvari ni prostora. Si malo želim, da bi lahko čas hitreje minil, da bi že odpravila to in bi se lahko posvetila učenju in končno naredila vse izpite. Nekako se ne morem pripravit do tega. Zakaj se vedno vse zgodi ob napačnem času? In kaj sploh rabim, da bom lahko končala to obdobje? Preden se ne zgodi to kar se mora zgoditi človek ne more preko. Pa vseeno…I wish…eno čarobno palčko prosim.
Sicer pa ok…to sprejmem. Imam pa poln kufer skrivanja in sleparjenja. Laganja samemu sebi, da te ljudje pustijo pri miru. Izogibanje resnega pogovora. Ker pač nočem, da določeni ljudje vidijo, da obstaja tudi druga stran. Tista s čustvi, ranljiva. Itak se vedno najde en cepec, ki rad dreza v občutljive dele. In zakaj ravno ti ljudje te dele opazijo? In zakaj drezajo? Zakaj tega ne opazi nekdo, ki bi z vso nežnostjo in pozornostjo prilepil obliž, popihal rano? In točno zaradi tega se je tako bolj varno pretvarjati…si narisat en happy smile in hodit po svetu. Kadar pa se prikrade tesnoba, te stisne za vrat in z nohti potegne po hrbtu pa kaj? Jaz pravim, da imaš vedno izbiro. Kaj narediti? Vsako dejnaje te po svoje okrade…vprašanje je samo kakšno količino izgubljenega lahko pridobiš nazaj po obdobju, kaj od ukradenega sploh hočeš nazaj. Bruhanca…Ko bi se le dalo prodati pesimizem, tesnobo, strah in kupiti veselje, srečo, iskren nasmeh. Ampak potem vse to izgubi tisto pravo vrednost.
Komentarji
10 odgovorov na “Čarobna paličica”
Komentirajte
Tudi boleče plati življenja lahko obrneš sebi v prid.
ti tudi al kaj?
brezveze je skrivat zadeve in se pretvarjat… če ne drugega si dovoli da ti občasno ventil popusti in kaj od tega kar zadržuješ, uide ven…predvsem pa, TALK
sej se derem na ljudi, ko sem tečna
alkoholizem me je utrudil in sem začela razmišljat…ah, bo treba v trgovine, da zaposlim možgančke s tem katera torba, jakna in čevlji bi pasali zraven nove majce 
Pa še to, če zdaj začnem govorit se bo iz mene usulo kot dež, padale bodo grde besede, določeni ljudje bodo doživljenjsko izginili iz mojega življenja in nenamerno/namerno bom porušla kak ego….lahko pride do globalne katastrofe 
jebiga, bolje to kot pa spontan samovžig…
samo res, me vs. the world…res je mene bolj škoda
jebiga, bodi egoist… nekaterim gre odlično od rok.
Vsekakor so to zelo drage izkušnje in se pač prepusti občutkom
Bod vsaj srečna da lahko še kej tacga čutš. 
Drugače pa univerzalno zdravilo: Slepa ignoranca. Deluje - preverjeno
kje je tu problem? Bolje, da izginejo iz lajfa, kot da se špilaš z neko glupo in hinavsko masko lepih nasmeškov in površinskih floskul. Jebi ga, če je človek na mestu in z načeli, je direkten. Če je direkten dela družbeno selekcijo, če dela to, je iskren. Predvsem pa sproti pove ljudem v obraz in jim da vedeti, kje je njihovo mesto, drugače je pa zame zgolj koristoljub.
Aja če je iskren, je vreden spoštovanja.
lp, mato
bravo, my point exaaactly!!!
gre pa se zato, kako kaj poveš…think about that. Jaz vem zakaj sem tiho in se raje smejim. Vem kaj lahko od koga pričakujem. In danes sem dobila najbolj iskreno tolažbo, kar jih sploh lahko dobiš in verjemi, da je bolj pomagalo kot karkoli drugega. Sicer pa ljudje, ki jih ne maram to vedo, brez skrbi. Problem je v tem, da ljudem, ki jih imam rada in pač kakorkoli niso sposobni nuditi tega, kar jaz rabim, ne mislim zaradi slabe volje reči česar, za kar bi mi lahko bilo žal.