Rdeče
Objavil/a šuši 22.04.2007 pod Mislim...
Nevidna sila me je prijela za teme, mi glavo nagnila nazaj in mi iz telesa posrkala energijo. Vso, do zadnje kapljice, skrite tam nekje med rebri. Odpadli so mi rdeče nalakirani nohti, rdeča šminka je izpuhtela in ustnice so zdaj obaravane sivomodro. Oči so zvodenele…nič več živahno ne spreminjajo barv. Na tleh, med pokrčenimi koleni in še bolj posušenimi gležnji leži kup svetlečih las, kot lasulja. V kotu sem pustila rdeče čevlje, kot so tisti čarobni čeveljci v Čarovniku iz Oza. Edina svetla točka v bližini. Spominjajo me na srce…takrat ga začutim, še bije, počasi, z zadnjimi močmi, a še bije. Z dlanmi na tleh, mehkimi rokami zbiram energijo, da bi lahko segla po čevlje…črna večerna obleka me kljub shiranosti stiska, grabi moje telo, se prisesa nanj in se krči. Zaželim si čarobne moči, da bi lahko z očmi prepričala čevlje, da pridejo k meni, da jih lahko obujem in zbežim iz te temne, umazane sobe.
Z zadnjimi močmi se vržem čez sobo, zagrabim čevlje, stiskam zobe…nataknem jih na koščena stopala. Že lahko hodim. Pograbim lase na tleh in se priplazim do vrat. Svetloba mi obsije pol obraza. Na tistem delu se izrišejo mesnate ustnice, šminka, rdeča lica in prava barva oči. Lasje se preselijo na golo glavo. Primem podboj in potegnem telo. Močneje ko vlečem, več življenja dobivvam nazaj. Koža je nežna, rahlo rožnata, nohti se vračajo na prste. Kmalu sem spet cela. Glavo obrnem navzdol, da se lasje vsujejo po stopnicah…ležim v Kristusovem položaju, obleka mi zdrsne nad kolena in po telesu začutim kri, toploto.
Spet diham…globoko. Kmalu bom lahko vstala.
Komentarji
5 odgovorov na “Rdeče”
Komentirajte
Rdeča, ki jo obožujem.
Se vidi, da si zadnjič tista navodila natančno prebrala, ker deluješ dosti bolj umirjeno in spokojno.
welcome back:)
Dont do drugs. Take a rest!
dfunky…škoda, da mi rdeča ne paše
smeh…uf, boljše da ne veš
teoo…seos
BGH…jaz pa že ne, jaz se zadevam s počivanjem