šuši te gleda

Vedno, ko se spomnim na še eno neumno idejo naših vrlih politikov se mi zvrti v glavi. Res jih ne maram…

No torej, ta sinhronizacija mi je dokaj blizu. Sicer se še nisem ukvarjala s sinhroniziranjem česarkoli, vem pa vseeno nekaj povedati na to temo. Ampak, pustimo to za kasneje.

S sinhronizacijo bi namreč filmi, vsaj po mojem skromnem mnenju, izgubili na umetniški vrednosti (se pravi tisti, ki jo sploh imajo). Naš podmladek bi bil prikrajšan za učenje kar dveh jezikov ob ogledu filma. Pravzaprav bi se bilo najprej treba znebiti vseh pravopisnih napak in napačnih prevodov v podnapisih, vulgarnosti pa se izognete z izbiro filmov (če komu to še ni jasno). Tukaj me predvsem zanima, kako bi sploh izvajali sinhronizacijo, če so že nekateri prevajalci podnapisov nekompetentni in v nekaterih primerih kar samooklicani (kar me ne moti, dokler svoje delo opravljajo primerno).

Najbolj pa me skrbi, da bi se ponovila že znana zgodba iz preteklosti, ki pa se je najbolj odražala v literaturi. Naloga prevajalca je res prilagoditi nekatere elemente besedila ali vsaj pripisati opombe ter delo s tem približati ciljni publiki. Težava pa se pojavi, ko prevajalec delo iznakazi, zaradi takšnih in drugačnih okoliščin (cenzure, miselnosti, pritiskov politike). Kar pa se seveda lahko zgodi tudi ob sinhronizaciji filmov. Saj veste, ne dajaj narodu revolucionarnih idej, da se ne bo upiral. Kolikokrat v zgodovini pa se je že to zgodilo? Torej bi tako bilo vse pod taktirko političnega vrha in njegovih interesov. Sinhronizacija v slovenščino bi lahko onemogočila dostop takšnih in drugačnih idej iz tujine v našo deželico. In žal je na tem svetu in v tej čudoviti deželici čisto dovolj podkupljivih ljudi, da bi se to tudi posrečilo.

In ja, tukaj mi nekaj zelo smrdi.

Vem, da to sploh ne gre z drugimi avtički, ki sem jih napopala v to rubriko. Za tamaučka sem se odločila iz naslednjih razlogov. Ker smo ga nekoč tudi mi imeli (se pravi star model), ker je po družinski tradiciji renault ful super oh in sploh avto (takoj za volvotom ), sem jih že omenjala (mislim renaulte) in ker ga konec koncev delajo v Novem mestu. Pa naj mu bo

Torej…na voljo je v več verzijah. Trije bencinci 1,2 s 44 kw (60 KM), 55 kw (75 KM) ter GT s 74 kw (100 KM), niso pa izpustili dizla 1,5 dCi s 47 kw (65 KM).

Notranjost, pravijo, da je spet neverjetno dobro izkoriščena. Čeprav roko na srce, izgleda kot mala škatla No, v starem sem komot zadaj sedela (pa sem velika punca)

Za primerjavo:

Vem, vem…slabe slike. Res se mi ne ljubi zezat z njimi, ker se mi sicer prekrivajo s temo oziroma sem računalniški štor in predolgo traja

 Več informacij pa tukaj, tukaj in tukaj.

Za konec pa super duper video (z jurijem). A se mi pozna, da nimam TV-ja?

…voljo. In se naseljuje neka kvazi melanholija, ki mi gre na živce. Ker bi se toliko raje smejala. Paše mi in uživam, po glavi pa same črne misli, propad, stagnacija. Tudi brcanje ne pomaga. Nek polž mi teži. Pogrešam to in tisto in točno vem kaj bi rada. Ampak ne vem kaj bi rada. Nimam potrepljenja sama do sebe, ker se mi ne ljubi prenašat nekega melanholika, ki trka odznotraj. Zakaj pa sploh bi, če vem kje je tisto, kar mi pričara toploto in nežnost. Počutim se pa kot en kamen, ki ga je nekdo vrgel v temen gozd, in je prevelik kripl, da bi se sam odkotalil na sonce.

Rada bi videla mami, da se prepričam, da je vse ok, ker ji ne verjamem več. Ker sem se tako dobro naučila druge brcati naprej, da sem pozabila, kako naj sama sebe zbrcam. In ne ljubi se mi zapravljati časa…ko mislim, da je to tisto kar rabim in ugotovim, da tudi tako ne gre. Ker tudi tam ne štima. Torej si rečem…kako si ti prizadeto bitje, da razmišljaš o tem, ko pa je toliko drugih stvari na katere bi morala misliti. Ah je*** to, včasih si lahko dovolim malo sanjarjeneja. Pogrešala sem ga. Zdaj vsaj spet vem, da sem živa. Prej sem se morala ščipati. Guess I am not happy, if I am not unhappy…kakšna usmiljenja vredna misel.

Bo že nekaj na tem. Res se izvaja master reset…vsaj čuti se tako. Tako in tako je bil že čas. In komaj čakam, da se “the vision of myself”(ki je stara že nekaj let) spet malo polepša. Včasih mi je bila ta všeč, nekje vmes pa se je spremenila. Potem mi je druga verzija postala bolj všeč. Je bila bolj človeška, čutna, svetla. Hmm, videla bom šele čez nekaj let…le kaj si bom izbrala trma trmasta? Trenutno bi samo rada imela še ostrejše nohte, da predrem kožo in opazujem, kako se tvorijo rdeče kapljice. In te kapljice ponavadi povzročajo padanje v druge dimenzije…no, tudi to nasprotje mi ni čisto jasno.

Kar me spet pripelje do tega, kar bi lahko v prvi viziji pisalo na nagrobniku (ja prav si prebral/a in to se mi ne zdi noben bav-bav, to je dejstvo, ki me pri sebi sploh ne obremenjuje…mogoče pa se bo kdaj spremenilo): Dveh svetov ni znala združiti, izbrala je tistega, ki se ji je zdel bolj varen. Ampak šele po tem, ko je neštetokrat sama sebe vrgla v prepad, ker se ji je zdelo zabavno z glavo butati ob trda tla.

Don’t judge me…prosojna sem.

No, od Mercedesa pričakovano…lepa zverinca, napredna tehnologija. Odkar me je Jaguar razočaral, sem zaljubljena v Mercedes Maybe some day….

Klik na slikce za lepši pogled…

Khm, notranjost…nisem prepričana, da bi šlo…