Mon grand…
Objavil/a šuši 15.06.2007 pod Mislim..., dobro počutje
Zadnje dni sem blazno romantična, kar niti ni v moji navadi. Sanjarim, pišem, pojem (vem, da nimam posluha), poslušam lepe pesmice…takšne ki me odnesejo…nazaj v Avignon, na Palais des Papes ob sončnem zahodu. Ko bom “velika”, bom šla… V rokah bom držala pletene sandale in bosa hodila po travi, se zleknila in zamižala. Po otroško bom pihala v namišljene milne mehurčke in se po nebu lovila z željami… an-ban-pet-podgan, katero si naslednjo uresničim. Čas bo počasi mineval, dan bo dišal po cvetovih in po sivki (ki je načeloma ne maram, trenutno pa mi paše), noč bo sveža in posuta z zvezdami. In nekje na koncu mesta bo zapiskal vlak. In Edith Piaf me bo spomnila na modri Pariz.
Trenutni občutki, poleg teh, pa so skrajno neobičajni zame…mogoče pa se mi topi srce, ali celi…saj še sama ne vem.
Komentarji
4 odgovorov na “Mon grand…”
Komentirajte
zapozneli učinki pomladi, to bo
neko se zaljubio ha ha ha
Bila sem v Avinonu, na čaroben poletni dan. V zraku je dišalo po Provansi. Palais des Papes se je kopala v soncu, ki je zahajalo. uffff…Malo sem pozabila že, kako lepo je na jugu Francije. Je treba malce obnovit mojo staro navado (vsako leto enkrat v FRA)
ja ja…jokala sem, ko sem se spomnila pa pogledla slike. I want to go back