Živči me, da nisem živčna
Objavil/a šuši 26.08.2007 pod kaj me jezi
In to prav konkretno. Cel dan se že prestavljam po stanovanju, z zvezkom v roki. Nimam pojma, kako je lahko ta bogi zvezek, niti do polovice popisan, tako oguljen. Res, da je prepotoval celo Slovenijo, večkrat…ampak je bil varno spravljen. Najbrž sem se nekaj le učila.
Jutri pa bom videla, če že dovolj obvladam. Glede na to, da to ni prvi poskus tega nesrečnega izpita, bi morala znati že toliko, da bi predavala 
In res, tokrat me niti malo ne skrbi izpit. Še vedno se počutim, kot da ga nimam. A je mogoče, da sem se začela pravi čas učiti? Ker tega se na faksu še nisem naučila….ponavadi je moje učenje pod velikim časovnim pritiskom, ker se mi pač ne ljubi pravi čas začeti. Tokrat pa se bojim, da mi bo zaradi tega spodletelo. Ampak res, če samo pogledam glagole mi gre na kozlanje, kaj šele časi. Pa če že znam….pozabila pa bom v dveh sekundah, takoj po izpitu.
Res me skrbi, da sem odkrila nestresen način učenja. A je pri meni to sploh mogoče? Ali pa to samo pomeni, da čutim, da bom jutri pogrnila in se mi ne ljubi več ukvarjati s tem?
Ja, vem, da sme psiho 
Komentarji
3 odgovorov na “Živči me, da nisem živčna”
Komentirajte
Verjetno slednje. Želim pa najboljše!
Dej Suska, ne bit “poussin”, temvec “montrer de la fermeté”!
Bonne chance demain!
BGH…res hvala
Londres…merci!