Arhiv za Oktober, 2007

Okt 31 2007

May I call you…miško?

Zadnjič sem ga videla v Mullerju, v pomanjšani verziji, a ne tisti ta mini, malo večji…pa ne dovolj, da ga uporabljaš. In moje srce je začelo razbijati, moje ustnice so zadrhtele. Roke so kar same zagrabile škatlo, v kateri se je nahajal in jo približale obrazu. V oči so mi stopile solze sreče….long time no see, darling.

Bolj je seksi od Jamesa Bonda, Johnnya Deppa in Angeline Jolie. Odločila sem se, da mi manjka samo še ena roza ruta (pikčasto obleko, seksi salonarje in očala za švasanje že imam) in ta lepotec do popolne uživancije z vetrom v laseh in mušicami med zobmi. A bi me moralo skrbeti, ker sem ga sanjala?

Cadillac Eldorado, baby

1959-cadillac-eldorado-1024.jpg

tukaj je

P.S.: Ko smo že ravno pri tem, da se nahaja pomanjšana verzija le-tega v mullerju…jaz bom čez slaba 2 meseca spet stara 20. Ja, to je namig. Ker se mi zdi, da bi ful lepo zgledal na oni črni omari zraven mrtvega tv-ja, bom vsaj imela kaj za gledat.

  • Share/Bookmark

11 odzivov

Okt 30 2007

Vampiroidno

Zadnje čase se mi zdi, kot da se življenje ustavlja…kot da bo vsak čas obstalo na eni točki, ali pa že stoji in samo jaz še živčno migam. In če bo kdo pihnil vame me bo kar odneslo. Vsega je premalo, premalo je dela, premalo je zanimivo, premalo je sogovorcev in premalo je gneče. Jaz ljubim gnečo. In rada sem kot navita ura, da ne vem v katerem jeziku govorim. Zdaj imam celo čas premislit, katerega moram kdaj uporabit. Bedno…Hočem sončka.

Najbolj bedno pa je, da me ljudje, ki nimajo življenja kličejo, če mi lahko pridejo skuhat čajček. NE, pejt stran vampir. Čajčka mi lahko pride skuhat samo tisti, ki me lahko prenaša cel dan, ne da bi ga prijelo, da bi mi glavo razbil na “marmornatem” pultu. In obvezno me mora spraviti v smeh, iskren…pozor, dobro se pretvarjam.

In ker bom zdaj nekaj dni doma, se priporočam za bezanje iz polžje hišice. Briga me za vročino, jaz moram izpolniti dnevno kvoto besed…in čustvenih odzivov. Pozitivnih, ne tistih, ko me en nesposobnež spravi v norenje. Pa da se ne bomo narobe razumeli…ni pravi čas za sentimentalnosti (buhu), niti za pomanjševalnice in osladnosti…sicer ni nikoli, ampak tokrat res slabo prenašam vse, kar spominja na ome, ki nadlegujejo dojenčka v vozičku. Iz solidarnosti do otrok.

Si grem lomit nohte pri prestiljanju rjuh.

  • Share/Bookmark

33 odzivov

Okt 29 2007

Obvestilo

Objavil šuši pod miks

Še sem živa, komaj, a se prebijam.

 Ne dela mi internet, tv je crknil že pred enim mesecem…hvala bogu za žurnal 24 (nisem si mislila, da bom kdaj to rekla).

V ušeskih mi šumi, kašljam in kiham, vročine ne jebem pet posto…sem na faksu…temu se reče požrtvovalnost.

  • Share/Bookmark

9 odzivov

Okt 20 2007

Kompliment ali žalitev

Danes dopoldne, na kavi v mrazu, mi je en neprijeten zadetek od sosednje mize (ki pa sicer živi v sosednjem bloku in iz sobe vidi naš balkon) moral povedati naslednje:

“Sej jaz sem zadet, samo ti si vseeno bolj utrgana.”

Need I say more?

Tega dečkota, pa bi takoj poročila. Je seksi, smotan sto na uro, ima fenomenalno kuhinjo in moje najljubše igračke. In te igračke obožuje skoraj tako, kot jaz. Tip, katerega ne bi bilo treba vprašati, če jaz peljem vzvratno… Škoda, da sem višja od njega.

YouTube slika preogleda

In škoda, da je youtube počasen za znoret in da nisem našla pesmice Feels so good…bi bolj pasala :D

  • Share/Bookmark

14 odzivov

Okt 19 2007

La soulographie

Objavil šuši pod Mislim...

Če si ne grizem ustnic, si pa zvijam nohte, ali pa z nogo trkam po tleh, ali pa praskam čelo, ali pa…ali pa samo strmim v kocke na prtu in se igram s kruhovimi drobtinicami, ki so se pri zajtrku izmuznile iz krožnika.

In vedno, ko vdihnem, da bi si dopovedala, se pred usta položim kulico in klikam, dokler se ne butnem v zobe. Tako ostanem tiho in vse skupaj se samo meša po možganih in potuje neznano kam. Kot, da bi nalašč izgubljala pamet. Samo tisto črno oglje ostaja tam nekje v kotu. In še vedno od nekje zapiha, da iz njega odpihne nekaj prahu…globoko v oči.

In ko sem na smrt zdolgočasena, zagrenjena in tečna. In ko točno vem, kaj mi manjka…spoznam nekoga, ki ne ve, kaj je to strast. Ki ne vidi ničesar. Ki ne čuti vrtenja dima in ki diha s škrgami. Mene pa od znotraj trga. Ker me že par mesecev drži, da bi spakirala kufre in bi šla, samo šla. Do koder bi pač želela. Ker me ubija biti doma. Ubijajo me kvadratki na prtu, lasje v kopalnici, barva na laseh, oboževani dolgi in osovraženi kratki nohti, črn plašč in bel šal.

Ubijajo me naduti frisi, vse fobije okrog mene, vsa ignoranca in kvazitoleranca. Ves ta celofan, ki šumi…kot vžigalna vrvica, do atomske bombe.

Sta ironija in cinizem posledica, ali vzrok?

  • Share/Bookmark

21 odzivov

Starejši zapisi »