Arhiv za Oktober, 2007

Okt 19 2007

Poškodba dneva

Objavil šuši pod Poškodba dneva

Več kot očitno se je izkazalo, da sta pomlad in jesen najbolj “nerodna” letna časa. In ker pri meni nesreča nikoli ne počiva…sem pač večno popraskana.

Poleti si, razen še vedno krepko vidne praske na nogi, nisem škodovala pretirano. Zdaj pa se je spet začela sezona.

Razen stalnih “fuzbalerskih” nog imam posebno spreten teden. S seboj sem odnesla kar nekaj miz, stolov, vrat…še prst sem si enkrat stisnila in škornji za na “britof” so pokazali zobe. Ne priporočam nabiranja kilometrov v novih škorenjčkih s peto!

Sem si pa zato danes malo porezala členke. Žal nisem nikogar na gobec, tudi tistih ne, ki si to zaslužijo. Samo kovinska plošča je bila preblizu škafa in sem potegnila do kosti. Saj ne bi jamrala, če mi ne bi šel zvok po zobeh in če mi ne bi zaradi krvi postalo slabo. Naredilo je rrrresk po členku prstanca desne roke…moje učke pa so zakrožile in že sem sedela na wc školjki in polivala vodo po tisti mini ranici, ko je koža kar stran visela. No, vmes sem se še malo po obrazu polivala, ker se mi je vrtelo. Še zdaj mi postane slabo, ko se spomnim. I hate blood…več kot očitno, se je to izkazalo v zadnjem tednu.

Ne vem, zakaj morem ravno pogledat, ko si kaj prerežem? Kadar ne vidim, kako mi kovina trga kožo, mi je dosti bolj zabavno. Sem doživela tisti posnetek iz CSI, v živo  :shock:

P.S.: O mentalnih poškodbah tega tedna pa raje ne bi izgubljala besed…allright…yes?…thank you very much.

  • Share/Bookmark

6 odzivov

Okt 13 2007

Comedia Divina ali raje Matiček

Zamišljena sem šla od doma…

Najprej me šokira ansambel pred sosednjim blokom…in pečeni kostanji. Cel žur s harmoniko. In obilico piva. Potem se pri plezanju v avto zapletem v pajkovo mrežo, pajka pa nisem videla. Ker ne grem naravnost, ampak okrog, srečam “bikerje”…ne vem, kdo je koga bolj čudno gledal. Mislim da jaz njih, tisti trenutek preden sem bruhnila v nenadzorovan smeh. Sploh tisti na Tomosu je bil luštkan.

Pravijo, da višina sploh ni pomembna, je pa zato dolžina…in nekateri vabijo na svojo valovno dolžino, drugi pa se bojimo take višine. Kdo ve, kakšne sfere se tam odpirajo. In ko te slepec vpraša, zakaj te ni videl, mu odvrneš, da naj še kaj spije, bo morda bolje videl.

Ljudje zavidajo nasmejanim obrazom… Iz vljudnosti sem se smejala vicom o rumenih kitajcih. Zdaj pa naj kdo reče, da nisem dobro vzgojena mlada dama.

To mesto je celo ena gasilska veselica. In kadar zapustim bajto me zgrabi panika. Ali me mati hočejo s kom poročiti, ali me obtožujejo, da se dobivam s kakšnim sovaščanom, sončna očala mi je kupil tisti starejši ljubimec s celjsko registracijo, ki ga varam tudi z nekim Mariborčanom, čeprav že skupaj živiva. No, vsaj noseča nisem.

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Okt 12 2007

Kdo mi bo kupil črnega terenca?

Objavil šuši pod Aktualno, Mislim...

Na poročilih pravijo, da Dragutin Mate. S tajnimi naročili v namen varovanja države. Saj veste, namesto orožja.

Ali pa mi podari enega izmed tistih lepotcev, ki so si jih privoščili mimo javnega razpisa.

Tudi če ima gor policijske lučke, me nič ne moti.

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Okt 12 2007

Pogrešam te

Objavil šuši pod depra, miks, ninanana

Oprostiš? Nisem vedela, nisem mogla prit. Sej boljše, ker bi jokala kot dež.

Playing her parchment moon Precosia comes along a watery path of laurels and crystal lights. The starless silence, fleeing from her rhythmic tambourine, falls where the sea whips and sings, his night filled with silvery swarms. High atop the mountain peaks the sentinels are weeping; they guard the tall white towers of the English consulate. And gypsies of the water for their pleasure erect little castles of conch shells and arbors of greening pine.

In bi se spet tri ure objemali, spet bi te hotela prepričati, da ostani, čeprav je prav, da si šla.

Playing her parchment moon Precosia comes. The wind sees her and rises, the wind that never slumbers. Naked Saint Christopher swells, watching the girl as he plays with tongues of celestial bells on an invisible bagpipe.Gypsy, let me lift your skirt and have a look at you. Open in my ancient fingers the blue rose of your womb. Precosia throws the tambourine and runs away in terror. But the virile wind pursues her with his breathing  and burning sword.

Sicer pa še vedno nisem dojela, da te ne bo več vsak dan. Dosegljive. Da se ne bomo več skupaj smejali, vsak dan. In da ne bo več dolgih kav, sedenja ob prazni skodelici. In tavanja po strojni :)

The sea darkens and roars, while the olive trees turn pale. The flutes of darkness sound, and a muted gong of the snow.Precosia, run, Precosia! Or the green wind will catch you! Precosia, run, Precosia! And look how fast he comes! A satyr of low-born stars with their long and glistening tongues. Precosia, filled with fear, now makes her way to that house beyond the tall green pines where the English consul lives.

Ponosna sem nate, neizmerno…in glej, da uresničiš vse želje. Kilometri so zanemarljivi, vseeno sem s teboj.

Alarmed by the anguished cries, three riflemen come running, their black capes tightly drawn, and berets down over their brow. The Englishman gives the gypsy a glass of tepid milk and a shot of Holland gin which Precosia does not drink. And while she tells them, weeping, of her strange adventure, the wind furiously gnashes against the slate roof tiles.

Federico Garcia Lorca – The Gypsy and the Wind

 In povej mi, kdo bo prišel na vodko in štirijezično debato? Kdo se bo z menoj smejal groznim stvarem? In kdo me bo prijel za roko, ko me bo zaradi neprimernih izjav zabolelo?

Ogromno si mi dala…in ostaja grenka praznina.

P.S.: Upam, da so copatki udobni in da se že čez dva meseca vidimo. Lupčka

  • Share/Bookmark

4 odzivov

Okt 11 2007

Funkyšušknjeno

Ok…meni paše… a bo?

 YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

12 odzivov

« Novejši zapisiStarejši zapisi »