Arhiv za December, 2007

Dec 31 2007

Vseeno je

Nekje med plezanjem više sem našla Macy…in kadar me motijo kaplje, razpoke, brazgotine, packe, gneča, črne misli ter takšne in drugačne muhe, si prižgem iTunes in zamahnem z roko.

YouTube slika preogleda

Za nekaj trenutkov bom pozabila na vse kar kroji svet. Na tiste, ki želijo krojiti moj svet. Na tiste, ki ne marajo moje naravne barve las, ki me nočejo videti brez ličil, ki ne želijo z menoj skakati po lužah. Mislim samo na tiste, ki so me naučili tistega, ker sem najbolj potrebovala, ki so me prijeli za roko in me prepričali, da se kamen lahko tudi omehča. Poleg Macy se slej ko prej znajde tudi Atwa, You could be mine, Vlado Kreslin, izgubljena leča, U2. Tista klop…pozimi in poleti. Pod zvezdami in v dežju. Ležanje v travi sredi gozda. Pica in kremšnite na terasi. Kristalna vaza in dišeče sveče. Risanje rdečih rož na steno v razvlečenih kratkih majicah in raztrganih kavbojkah. Oranžni lasje, ki se z leti spreminjajo v rjave odtenke. Vonj po jasminu in potiskanje avta iz jarka v snegu, najlažji način, da uničiš pulover in bundo. Neskončna hoja po gozdu in skrivanje cigaret. Potiskanje motorja in padanje na ovinkih, skaknje z drugim motorjem čez luknje. Presenečenja za rojstne dneve in pogledi, ki povedo več kot besede. Nočna hoja čez blato v škornjih s petami…in poleti v dežju kilometri z japonkami v rokah, ker so nas že zdavnaj ožulile. Trenutki, ko je bilo več sreče kot pameti.

Še zdaj ima shranjene vse zobotrebce, servete s sporočili, originalne čestitke, listke z nalogami in tiste z neumnostmi. Ukraden pepelnik je še vedno na balkonu in ja, spomnim se vseh 5 kozarcev za tekilo, vrča, dveh pepelnikov in kozarca z mojim imenom. Jointov na ležalnikih, kosil, večerij, črva v omaki, kockanja, taborjenja (ok, še vedno ne vem, kdo mi je takrat med spanjem odrezal šop las), nagnusnih pajkov. Dokazali smo, da znamo zakuriti ogenj. Kaj pa francoski kodri, roza bunda in jok? In potem kraja žigov, padanje po stopnicah, poroka, Enrique Iglesias in Hero, preveč martinija, moj grd pogled, ki te je rešil iz zagate in tisto laganje, ker alkohol udari na čustva…smeh za zaveso in neumno vprašanje. Neskončno branje pesmi in jokanje ob filmih. In nesporazum s prasico…

Obljube, da to mesto zapustimo hkrati, ki se niso mogle uresničiti. Don’t call me fancy and stop smiling when someone wants to kiss me.

So…I hope you really are leaving.

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Dec 30 2007

Are you kiddin’ me?

Objavil šuši pod depra, kaj me jezi, miks

Nikoli ne načrtujem Silvestrovega. Vzamem ga kot neko ’soboto’, ko sem običajno dogovorjena s prijatelji, razen v primeru, da si zaželim iti v tujino. No, saj…v tujino vedno hočem, le občasno se nekako ne izide.

 Letos je nekaj ljudi imelo načrte z menoj, pa sem zavrnila, ker sem si želela biti z mojo ‘ljubico’ v MB. Pa četudi bi to pomenilo, da bom s samimi parčki (česar sem že navajena). So vsaj taki parčki, ki vedo, da nisem zafrustrirana zato, ker sem samska. Sicer pa to niso tisti slinasti, tečni parčki.

No kakorkoli…moja ljubica je v bolnici. Za božič je zbolela in je ta teden že drugič pristala v bolnici. In kar je najhujše…ne dovoli mi, da bi jo prišla pogledati :( In očitno letos ne bova zganjali neumnosti, kot lani. Najbrž se sploh ne bova več videli, ker moram počasi nazaj v Ljubljano, ta hudič od ženske, pa je tudi toliko trmast, kot jaz.

Tako, zdaj pa sem čisto zaskrbljena….

  • Share/Bookmark

11 odzivov

Dec 29 2007

Kdaj bo nehalo kapljati?

Se še kdo spomni lanskega pritoževanja čez kapljanje v moji sobi?

No, zdaj pa vemo, koliko me ima v resnici moj očiiiiiii rad….mhm. ŠE VEDNO ni razstrelil strehe in poklical majstrov. Po pravici povedano, me boli q, če bo treba pol bloka zrušiti, da mi to popravijo. Že res, da bi bilo treba ven vrečt celo strešno okno in polico in steno nad oknom in streho….Ampak meni gredo te kapljice na živce. Še posebej, ko pridem pozno domov, se hočem naspati, potem pa mi celo noč, vsake pol ure, curek vode zalije fris. Potem pa se oglasita še dve kapljici na mizo, tk, pfff in ena na radiator, tikkkk. Nekomu bom vrat zavila.

Aja, in prijazno bitje, ki je štopalo…lahko neha. Vem, letos sem dolgo zdržala….treba je razumeti, da sem pridno okrog hodila ali pa spala.

Nekaj za smeh:

YouTube slika preogleda

In ena s včerajšnjega koncerta, DaPhenomena:

YouTube slika preogleda

BTW…neumnost tedna. Zadnjič sem srečala bratcovega ‘best frenda’ in sva se celo noč zezala. Nakar naju nekdo vpraša, če sva skupaj…midva, en bolj hudoben kot drugi, pa sva rekla: “Ja, valda. Že od poletja…kako pa to ne veste?” No, včeraj sem prišla v vaški čagatorski plac in me je bivši sošolec, namesto pozdrava, poslal k temu tipu. Da ne bi o tem, da bi me ’moj tip’ prodal za gram…grdemu vaškemu dilerju. Še dobro, da se ljudje bojijo mojega brata ;)

  • Share/Bookmark

4 odzivov

Dec 27 2007

Razvajam se, spet

Se pardoniram. Nepoboljšljiva sem.

Včeraj sem mačka prebolevala v savni s pomočjo metinega eteričnega olja. Domov sem prišla, milo rečeno, mehka. Z mami sva v sobi za sproščanje pili čaj in gledali tv in končno sem lahko sprobala novi mehki Svilanitov kopalni plašč. No, na koncu sem kožo nahranila z mandljevim mlekom in oljem iz pšeničnih kalčkov. Tako je to, če imajo družinski prijatelji doma savno. Še večerjo dobiš, preden greš :D A je kdo fauš?

Danes pa sem odpeketala v Maribor. Na hot šoklet z Ameli v mojo najljubšo kavarno…Astorijo. Priporočam malo bolj sposobne natakarice, ker v takšni kavarni je potrebno malo več od kmečke prijaznosti. No, vsaj prijazna natakiraca je stregla, to je tudi redko.

Mi je pa od rd ostalo še ene par evrov. Ker sem jih dobila, sem morala obljubiti, da jih bom zapravila samo in zgolj zase. Pač sem lagala. Nekaj sem zapravila za darila za družino, ker pri nas (hvala bogu) hodi dedek mraz, vse ostalo pa sem zapravila zase. Tako sem ponosna lastnica nove Mango torbice (taka, Šuši torbica), vijoličnega puloverja (da bo pasal zraven novega laka za nohte), kavbojk (končno, saj jih že tri mesece iščem. In mašinca, zdaj hočem črne hlače z visokim pasom!), dveh pasov (doma sem ugotovila, da sem široka, ampak pas pa ima vseeno premalo lukenj)…in nečesa, kar bo ostalo med menoj in tistim, ki mi bo slačil hlače :P

Z ameljčico sva bili nadvse veseli, da sva šli na cigaret v zgornjem nadstropju, in tako odkrili super čokoladnico. Meni so se sline pocedile ob pogledu na čokolade s šampanjcem. Trufles razturajo :D Zato pa sta tam fasali darilo mami in sestra…ena čokolado s propolisom, druga pa s feferoni. Bratec, fotr in svak bodo spet dobili nogavice. Vem, da sem nadvse izvirna :D

Po shoppingu sem bila zmenjena za kavico s sošolko iz srednje šole, pa me je pustila na cedilu :roll: na izbiro sem imela, da pokličem fotra naj me pobere, ali pa bivšega, da pride na kavo. Sem se odločila za fotra, ker bivšemu sem se zadnjič zlagala, da je tip, ki je stal poleg mene, moj fant. Sicer sem se rešila nespodobnih povabil na prenočitev, sem si pa nakopala nova vprašanja ob naslednjem srečanju. Nauk zgodbe: če lažeš, bodi še iznajdljiv.

Pa še to, shopping pred 14h je znosen. Ni bilo pretirane gneče, prodajalke pa so vseeno nesposobne. Pogrešam tiste, ki pomagajo, ne pa da brskaš med cunjami in ti jih še več vržejo čez roko. Prisežem, če ne bi imela roke zakopane, bi jo z vrečkami…pa zadostujejo moje nadvse lepe, a ubijalske očke. In sploh ne vem od kdaj me nazivajo z GOSPA???? A stara zgledam?

  • Share/Bookmark

16 odzivov

Dec 25 2007

Božič v krogu družine?

Ja, včeraj že….pač z enim delom družine. Ker vse je nemogoče na kup spravit. One of the reasons i don’t want to get married :lol:

Zaradi okoliščin (=blesavi ločeni starši in velika družina) sem cele praznike rahlo okajena. Najraje že zjutraj preventivno ruknem en štamprl šnopčka. Za živce ;) Včeraj sem morala praznovati rojstni dan plus božič pri mami. Prišla sta mamina brat in rejenka, ki je živela pri njih, z družinama. Cel kup otrok, ki so lahko lakirali moje nohte, skakali po meni, me tepli, stiskali za nos, pletli kitke, me davili, ko so me želeli cartat….Medtem, ko je ‘moj osebni fotograf’ alias bratec veselo škljocal, nakar so škljocali vsi otroci in v kolikor se stanovanje ni svetilo od lučk, se je od fotoaparata. Scarry.

Mama me je sicer zjutraj klicala, da naj pridem k njej pred 18h, pa sem morala doma še okrasiti jelko (ta pravo!) in jest. Če se zbudiš ob 12h je to ful opravkov :D Ker pred 18h za mene pomeni enkrat med 17h in 17. 45 sem se prikazala tam pol ure prej. Mati so fasali živčni zlom, ker ne zna povedati, kaj vse rabi. Jaz pa sem si natočila borovničke in šla kuhati. Otroci so si baje zaželeli kitajske hrane, zato smo naredili mehiško. Mati so spet doživeli živčni zlom, ko sem obvestila, da otroci ne jedo zelenjave, jaz pa ne jem svije. Ker je letala kot kura brez glave, sem jo postavila pred umivalnik, natrebiti solato. Še dobro, da je že prej spekla palačinke, sicer bi ponve letele. Na hitro sem, ob spremljavi živčnega kričanja, popekla meso in zelenjavo, nadevala v palačinke, prelila z nacho sirom in vrgla v pečico. Za otroke sem v ponev vrgla še dva puranja zrezka in se delala, da na njih nisem vrgla currya in kurkume…in soje :D

Na moje veselje, se nam je pridružila tudi stara mati, ki me je seznanila s tem, da sem imela rojstni dan. Dvakrat. Čestitala pa mi ni…mislim, da je pozabila…ali pa ni želela…se mi vsaj ni bilo treba prisiljeno nasmihati in sem mirno lahko gledala izpod čela. S stricem sva hitro ruknila še ene borovničke in kmalu prešaltala na vino. Med drugim sem ugotovila, da sva edina žleht v družini. Ostali se zgražajo, ko midva pokava od smeha. Čeprav ne podpira, da kadim.

Vsi so se najedli, torto sem si morala okrasiti sama…rahlo okajena mati je skakala okrog mene, ki očitno prenesem precej alkohola in vztrajam pri tečni faci. Večerja je dobila deset pik, jaz pa še petnajst dodatnih, ker sem karnivorom odstranila zelenjavo s krožnika. Pojedla sem spet več, kot je bilo potrebno, se skoraj zaklala z zobotrebcem in si privoščila…kozarec domačega refoška. Izvedela sem vse čenče o ljudeh, ki jih niti slučajno ne poznam, čeprav so mi razložili, kdo so. Dobro.

Ob pol enih, ko so odšli (čeprav bi midva s stricem prav uživala še ob kakšnem kozarčku), sem si nataknila usnjene rokavičke s krznom (Kroti je kriva) in odpeketala na tri Jacke (mogoče je bil kak več) in muziko iz đuboksa…samo za ozadje, da sva s kolegico predebatirali vse nujne zadeve.

Ugotovitev: še dobro, da sem šla študirat v Ljubljano. Tule se ti prav konkretno lušta drog in alkohola…in vseh možnih mešanic.

P.S.: Uživajte danes, vsi po vrsti. Jaz imam itak najlepši božični CD :P ;)

  • Share/Bookmark

23 odzivov

Starejši zapisi »