Fancy…
Objavil/a šuši 16.02.2008 pod miks
Pravkar sem izvedela, da lahko v moj skromen življenjepis, poleg tega, da sem prevajala navodila za uporabo
, napišem tudi, da sem kot strokovna sodelavka sodelovala pri raziskovalnem projektu izdelave slovenskega wordneta.
Beat that
Problem je v tem, da sem med izdelavo čisto not padla in ugotovila, da jaz pa bi to delala…ampak bi moja socializacija trpela. Ker postanem obsedena z besedami in samo o tem razmišljam in mi hrana pada mimo ust in nisem sposobna govoriti in ljudje me čudno gledajo, ker imam tak prazen pogled, ko en horser. Je pa to dober način, da se me utiša…
Odločila sem se, da v primeru, da bom prevajalka, ko bom velika, rabim oplojevalca ALI pa ostanem za večno samska. Če bo oplojevalec mora dostkrat oploditi, da bom imela kaj za delat, razen buljit v računalnik…kar pomeni, minimalno tri otroke. In hočem brihtnega oplojevalca…tile kvazi bodoči oplojevalci, ki mečkajo ljubljanska tla in govorijo neumnosti mi niso všeč.
P.S.: spodbúda -e ž (ȗ) 1. glagolnik od spodbuditi: otrok je potreben spodbude; za spodbudo kaj povedati / priznanje mu je bilo v spodbudo / delovna, moralna spodbuda 2. kar povzroča, da je kdo (bolj) delaven, prizadeven: pohvala je bila zanj močna spodbuda / dati spodbudo spodbuditi / sklicati posvetovanje na spodbudo društva pobudo 3. nav. mn. kar povzroča kako dogajanje, delovanje: črpati spodbude iz klasičnih del / mnoge duhovne spodbude so prihajale iz te dežele ♪
vzpodbúda -e ž (ȗ) spodbuda: za vzpodbudo kaj povedati / to naj ti bo v vzpodbudo / nagrada je bila zanj velika vzpodbuda / črpati vzpodbude iz klasičnih del ♪
Ljudje si naj že enkrat zapomnijo, da za drugim D ni B-ja! Prosim.
P.S.2: Scary je, če greš v kino in srečaš profesorja, ki te povrhu vsega še prepozna, kljub temu, da predava celemu oddelku.
Komentarji
10 odgovorov na “Fancy…”
Komentirajte






a ti bi kr tri pamže, vzpodbudno ni kaj
otroci, z njimi je po mojem en sam ojej :s jst to bl ne bi
webmaher…če se že zraven spravim, zakaj pa ne
samo pol bi rabla še eno, ki bi skrbela za njih, ko jaz ne bi imela časa
pavot…otroci so zakon!
ja, dokler se igrajo z rubikovo kocko in dajo mir. sam pomisl.. kaj če je pa otrok neumen in mu rubikova kocka ni zanimiva?
pol pa mu daš avtek, če je tip in barbiko, če je punčka
lol
sam živet ga morš pa do osemnajstega leta, danes še ful dlje
mislim, men se ne bi dalo.. Sem prevelika egoistka
hahaha, oplojevalca.
ne skrbi, ga boš že dobila.
1.otroci se strinjam - so zakon. jaz ti jih za kak mesec lah pošljem 6, da se naigraš z njimi. 2.očitno se zdiš profesorju, da je glih tebe prepoznal.
Šuši, jaz bi imel pet (5) otročičkov (se pravi, nisva za skupaj;), me več ne preseneti, ko bejbika odvrne, da kaj mi pa ni jasno, z mano bi jih imela najmanj šest. Ampak jaz mislim resno. Morda pa me že po prvem kričaču vse mine, pa neplodnosti ne gre zanemariti…
P.S. “P.S.2″ je za v življenjepis, posebej če je (res) skromen.
Blazz…hvala, ne še zdaj
ne, ne profesorja ne zanimam, brez skrbi
Pa bili sva s kolegico, očitno je obe/eno od naju prepoznal.
Mitko…nikakor si ne predstavljam, da bi iz sebe spravila 5 otrok
Še vedno lahko koga posvojiš/vzameš v rejo
Ja tipček bit je res privilegij; jaz si z lahkoto predstavljam, da bi (so)ustvaril pet čudovitih dojenčkov. Posvojitev/reja pa ni moj hobi.