Počasi
Objavil/a šuši 25.02.2008 pod kaj me jezi
Počasi je izginjal nasmešek, samo 5 let. Sploh ne vem, kdaj sem uspela samo sebe tako grdo napizditi, da moram poskrbeti za vse. Nikdar nisem prenašala očitkov o egoizmu od ljudi, ki so pili mojo kri in se naslajali ob moji dobri volji. In kaj dobiš od takšnih ljudi? NIČ, popolnoma ničesar. Še najmanj takrat, ko nujno rabiš. Najlažje je spizdit stran. In blizu je trenutek, ko bo vse odletelo od mene.
Še vedno se sprašujem kje in kdaj sem koga pohodila. Pa vedno ugotovim, da se je en kreten parkiral name in odžiral mojo energijo. Kaj pa zdaj, ko je ni? Ko si ne vzamem časa, da bi poslušala, da bi trepljala po ramenu in ko sama sebe komaj privlečem iz postelje. In to je tako nemogoče razumeti? Tudi tistim, ki vedo kako in zakaj. Debili, ki ne štekajo, da kljub temu, da govorim, nikoli ne povem stvari, ki jih nočem povedati. In tega je cel kup. Kreteni, ki mislijo, da vedo, pa se jim sanja ne. A se situacija res ne sme spremeniti? Še vedno se moram smehljati, čeprav se vse podira? Ah, ubijam s pogledi, ne prenesem besed in ne prenesem poklopcev, ki jih nosijo vsi prekleti zombiji.
Zavračam vse, kar lahko zavrnem. Vse, ki jemljejo in ničesar ne dajo. Vse, ki silijo, da govorim. Nočem, ne bom, ne morem! Boli me q za vse teorije, pripovedujte jih sebi. Nisem tolerantna…pa če hočete, tudi ne obstajam. Pohodila bom vse, odrinila moteče in zaspala v tišini. Če jih kdo vaše na gobec, si je sam kriv. In če sem zato prasica, pa naj bom.
I am feed up with never ending fucked-upness. Vsaj enkrat na leto se mi lahko kozla od smehljanja.
Za koga naj skrbim, če ne morem niti zase? Ali naj za vse ostale, da mi zase ne bo treba, ker bom počasi nehala obstajati. Mlačna mešanica ščance in znoja, ne svojega, seveda.
Komentarji
13 odgovorov na “Počasi”
Komentirajte
ne rabs se smejat. loh gres z mano tugo furat
i’m good at that. loh folk grdo gledava patko…pohodva ksnga debilčka…wtv 
Ah ja…včerajšnja tema. Btw…oseba, ki najprej poskrbi zase ni sebična, ampak izkušena
zadnji stavek od bunny… bi blo hudo fajn, če bi se ga jst držala. mimogrede. a veš, kam je sionček pobegnil?
mayozi..to bi blo fajn ja
bunny..sej od tebe sem pričakovala modre besede
spet me jezijo pa to 
pikica…nimam pojma kaj je s siončkom, ga morem malo povprašat kaj se to gre.
Ko so nekoč Marlyna Mansona vprašali, kaj bi svetoval zmedeni mladeži, je odgovoril, da bi jo poslušal. Šuši, jaz te slišim in mislim, da tudi razumem.
“… kljub temu, da govorim, nikoli ne povem stvari, ki jih nočem povedati.”
Podpišem se. Pod marsikaj, že boleče smehljanje, netolerantnost in … neobstoj.
šuška, we miss you!
mitko…brcnila te bom
irena…a bomo spet javkale na večerji?
mašinček moj…jaz bi te poročila kar takoj, res ej. Ti si eno tako zlato bitje.
bat afkors.
si rezervirala za jutri?
hehe, nisem rezervirala. Naj nina skoči čez cesto
te pokličem še danes, da se vse zmenimo!
Kakšna večerja??? Bunny se je danes vrnila iz tujine lačna, žejna…še najbolj pa žalostna
bunny moja, ne bit žalostna. Te jutri peljem na sprehod!
Privoščile smo si sarajevsko kuhinjo. Malo za razvajanje.
in bilo je nadvse slastno.