Kako…pojoče
Objavil/a šuši 10.03.2008 pod funkymusic, miks
Gledam v tiste tri boge stavke in nimam pojma kaj naj napišem. Če pa je vse jasno…zakaj moram razglabljati o neki jasni stvari? Ne da se mi. Raje bi šla na sprehod, pa mi gre na q tale dež in njegovi ostanki.
Škoda, da se mešajo občutki veselja in razočaranja. Nečesa je v izobilju, spet drugega zmanjkuje. Nekaj je začelo padati z neba in potem se je težko odločiti. Oboje-troje je dobro zame.
Mogoče se bom danes še celo naspala…mogoče. In si jutri ne bom stopila na podočnjak.
in še:
Il pleure dans mon coeur Comme il pleut sur la ville ; Quelle est cette langueur Qui pénètre mon coeur ?
Ô bruit doux de la pluie Par terre et sur les toits ! Pour un coeur qui s’ennuie, Ô le chant de la pluie !
Il pleure sans raison Dans ce coeur qui s’écoeure. Quoi ! nulle trahison ?… Ce deuil est sans raison.
C’est bien la pire peine De ne savoir pourquoi Sans amour et sans haine Mon coeur a tant de peine !
(Paul Verlaine)
Komentarji
7 odgovorov na “Kako…pojoče”
Komentirajte
c’est la mélodie extraordinnaire… Če pa bi hodila…poznaš mojo številko
bi, pa mam še nekaj za delat za faks. Pa hitro morem spat danes, ker spet ob pol 7h vstanem in me čaka še en naporen dan
Šuši, meni sta v življenju dve situaciji nadvse nerodni.
Prva je kupovanje skret papirja, zoprno mi je že na blagajni, še bolj na poti iz trgovine, ko samo upam, da nobenega ne srečam. Saj vendar vsi vemo, da ga superjunaki ne serjejo.
Toda če je skret papir moj kriptonit, to ne more veljati za neznanje francoščine. Sicer se mi zdi, da je nemščina jezik intelektualcev, a vseeno bi se spodobilo gledati v svet tudi po francosko. To že toliko let odlašam. Tolažim se, da vse ob pravem času.
Sicer pa vesel pozdrav iz bržkone najbolj otožne prestolnice na svetu.
Sam da si zdrava
Mmmmm. Verlaine. Malček žalosten, ampak luškan. A si si napisala?
deklina…pripravljena. Zdaj se spravljam spat :S
Mitko…zgleda ni v meni nič intelektualnega, ker ne znam nemško
Vidiš, jaz pa bi še kak lep skret papir kupila, če bi ga bilo za dobit 
In lep pozdrav v otožno državo, da ne bo več tako otožna. Pejt poslušat ciganske pesmi 
levinja…to pa res