šuši te gleda

Jaz nisem pokvarjena, ljudje so pokvarjeni!

Malo sem pregledala keywords, ki pripeljejo na moj blog…in se zgrozila. Kaj ljudje vse googlajo. Packi!^I

1. pička – je nižje pogovrni izraz za žensko, včasih tudi za vagino, kadar nadomestimo besedo pizda.

2. fuck – ja lubčki, če pa tega ne razumete pa vam jaz ne morem pomagati.

3. rajc – emmm…no ja, če rabiš pomoč, je tukaj ne dobiš. Bi pa res morali vedeti, kaj vam najbolj paše!

4. ženitne ponudbe – a-a, to ne bo to.

5. družinsko srečanje – mam svojih dovolj, hvala! Ponavadi neprijetno in dostikrat tudi prisilno druženje z osebki, ki krvno ali po poroki postanejo del tvoje družine.

6. načini drkanja – dragi moj, obrni se na koga drugega.

7. moja mama – ni tukaj…mam svoje dovolj, ne rabim še tvoje.

8. pleh pičke – so punce, ki palijo na dobre avte. Če želiš pleh pičko, moraš imeti najprej dober avto. Velja? Zmenjeno.

9. tipi so prasci – vzdržala se bom komentarja.

10. šmekanje – če rabiš pomoč, pomeni, da ne bo danes nič. Ali malo drugače…če to googlaš si pa res nesposoben.

11. twisted mind – look who’s talking!

12. ali je jaguar dober avto – seveda je!

13. brez gat – ja, obleč si jih, če ti kaj ne paše. Pa kaj te briga, če jih jaz imam al pa ne

14. fuck yourself – egotrip en…

15. jernej je debil – ne bi vedela. A je res? A pozna kdo kakega debilnega Jerneja?

16. kje spoznati ženske – ponavadi ležijo na tleh z nogami narazen. Tisti, ki to sprašujejo se večinoma spotikajo in padajo ČEZ njih, namesto na njih.

17. kurac na baterije – vibrator? Trgovine določenega značajo so založene z njimi. Najdejo pa se tudi v katalogih.

18. mazohistka – ne, to nisem jaz…vsaj namenoma ne.

19. pička dneva – haha, dvakrat okol uh!

20. pičkice na delu – poglej pod številko 11.

21. sex kuharica – emm…kaj?

22. yes, I’m a bitch – wtf?

1. no ja, čudna so pota do mojega bloga![daj me gor]

Kako je, če za dobro jutro dobiš injekcijo adrenalina?

Krivcu poveš, da naj naslednjič, preden te bo skušal ubiti, pove, da si menjaš gate in opereš glavo. Sicer bi pa vsaj za gate še imela čas, tak da res ne vem, kaj se zdaj toliko pizdim.

Edina sreča je, da v tem stanovanju živim že od rojstva in po intuiciji vem koliko korakov je do jedilnice, kje zavijem desno in koliko je potem spet korakov do kuhinje. Drugače bi v dimu še to iskala. Tako je, foter me je skušal zadušiti. Pa sem mu rekla, da ne maram mleka. Ko bi vsaj šnicle pozabil v olju in bi zavese zagorele. Beda. Kako to, da sem se zbudila, ne vem. Najbrž zato, ker nisem mogla več dihat, glede na to, da sem pred seboj zagledala meglo, ko sem odprla oči.

Torej, če želite trisobno stanovanje zadimiti storite naslednje: liter mleka dajte kuhati na majhen plin in zapustite hišo (da vas slučajno ne bi prehitro prijelo, da bi odpirali okna), počakajte zunaj kakšno uro in pričakala vas bo pristna smrdeča ljubljanska megla.

Ko sem fotra nadrla, mi je rekel, naj umaknem perilo, da ne bo smrdelo!

P.S.: Ne, nisem razp*****, sploh ne…eh, zakaj vprašaš? Ker še zdaj kašljam, eh neeeee. Pm zabita!

Nastavljam se sončku, na balkonu, na terasah ob ogromni beli kavi in na našem ljubem Pohorju. Pa malo še v kuhinji.

Medtem, ko sem pustila čufte, da se dodobra razkuhajo v paradižnikovi omaki z vinom in začimbami z balkona: svežo baziliko, rožmarinom od cimre in alpskim timijanom; sem se napešačila čez mesto s sončnimi očalci in sveže opranimi lasmi, ki jih je veter kuštral okrog glave. V dm-u sem fasala pravo postrežbo. Klicanje po imenu in brez vikanja. S popustom in gratis kupončki. Končno imam še novo maskaro, da me ne bodo bolele oči.

Po sprehodu sem spekla polpete in jih namočila v rožmarinovo omako s svežim porom (rešujem težave, ker nimamo pečice), čufte pa še malo pustila, da se fajn namočijo do naslednjega dne. Do danes torej.

Po družinskem kosilu me je bratec peljal na sprehod. Minilo je kakih sto let, odkar sem nazadnje vandrala po Črnem jezeru. Tokrat je bilo boljše, v družbi mladih in godnih dečkov in ene ta prave punce. Malo smo noreli, da sem čimprej pospravila zaužite kalorije. Še psu sem dovolila, da je skakal po meni. In en dečko mi je spletel najlepšo kito.

Uf, zdaj pa že zvoni domofon…me že ni več. Ne bom spala doma

1.) Nisem vedela, da je psihoanaliza mene tako zabavna, da se analitiki kar vrstijo Amaterski analitiki, se razume. Pa sej priznam, da nisem normalna in še ene par stvari, ki jih načeloma ne priznam.

2.) V enem dnevu sem se od pomembne gospodične naučila brati iz oči. Takoj sem vedela, kaj se dogaja z mojo drago. In celo uspela sem si dopovedati, da ni važno kaj jaz mislim. Postajam skoraj razumen in razmišljujoč človek. Painkillers please!

 3.) Fotr več zapravi za kosilo za dve osebi, kot jaz za “drage” čevlje. Bravo fotr  In od kod prijaznemu natakrju ideja, da bi jaz sladico, ki ne redi? Mislim, da si zaslužim višjo “finančno pomoč”, bom napisala uradno pismo ministru Fotru. Inflacija, inflacija.

4.) Ne jebem ljudi, ki me ne jebejo. In jebem tiste, ki me jebejo. Tole ima več smisla, kot se zdi na prvi pogled :D

5.) Once again se je srčece moje izkazalo in padlo z neba direkt k meni na kavo in dve uri pogovora. Odkrivam pozitivno ignoranco. Cenim tudi to, da ve, kdaj je treba biti tiho, in to, da me opozori, da v trenirki in razvlečeni majici ne smem v trgovino, ker bi šla v stečaj (trgovina, ne jaz).

6.) V nobenem pogledu nisem (dovolj) lahka. Ali pa so vsi okrog mene nesposobni

7.) Vsak dan bolj kašljam. Ponočevanje in spanje z mokrimi lasmi ne pomagata.

8.)  Včeraj sem prišla na Štajersko. Še preden sem prišla čisto k sebi sem izvedela prve čenče in dogodke, ki se me ne tičejo. Izgleda, da bo tole zabaven teden, poln analiziranja dejanj, ki se mi jih ne ljubi analizirati, pa jih bom, ker imam rada tole bitje, ki se še vedno poganja z glavo skozi zid.

9.) Kadar sem zblojena, sem zblojena za znoret. Če gre kdo takrat na kavo z menoj, se mi smili iz dna duše.

Nekaj vtisnjenih v spomin:

Nikakor ne. Čeprav se življenja včasih ustrašimo kakor zastrupljenega darila, se vam ne zdi. Vsak ima seveda po svoje zastrupljenega.

Odnosi med ljudmi niso kot kemični elementi: spojljivi in nespojljivi. Odnosi med ljudmi so nerazumljivi.

Mislim, da se motite: sreča ne izrine žalosti. [...]Takrat mojo silhueto kljub nenadnemu občutku razkošja, oziroma ravno zaradi njega, zasuje gluha žalost.