Gospa iz samotnega otoka
Objavil/a šuši 12.5. 2008 pod šuši goes shopping, kaj me jezi, miks
Jaz bi jo sicer po današnjem srečanju najraje poslala na Goli otok … ampak sem prijazna.
Nič hudega sluteča stojim v vrsti na blagajni v Muellerju, ko mi v torbici zazvoni telefon. Obrnem se malo stran in se javim. S kolegico sva po telefonu govorili kar nekaj časa, vrsta je bila itak dolga (kot zmeraj) in tema debate zahtevna. Medtem, ko sem skušala razložiti s čem imam težave pri vzpostavljanju baze v enem prevajalskem programu, se gospa pred menoj obrne in mi nekaj reče. Seveda jo zignoriram, ker sem mislila, da menda pa ja ni meni govorila, saj vidi, da govorim po telefonu. Pa sem se motila. Gospa je medtem, ko mi je kolegica razlagala postopek, še enkrat posegla v moj pogovor. Tokrat sem jo celo slišala. Spoštovano gospo je motilo, da govorim po telefonu. Rekla je, da ni prijetno, če ji nekdo govori na uho. Prijazno sem se nasmehnila, pokimala in obrnila v drugo stran. A gospa se je odločila, da bo spremljala celoten telefonski pogovor. Še enkrat me zmoti in pove, da ni prijetno, če jo nekdo govori na uho. Ker sem stala en meter za njo in bila obrnjena v drugo smer, poleg tega pa sem delala tisto, kar lahko počnem na vseh javnih površinah…sem jo malo pisano pogledala in naprej poslušala nasvet o vzpostavljanju baze. A gospa se je trdno odločila, da hoče slišati moj pogovor, ki je bil v zadnjih dveh minutah itak sestavljen samo iz mojih mhm-jev in aha-jev (no pa enkrat sem rekla, da sem tako naredila in da vem). Ponovno je posegla v moj pogovor, zato sem kolegici rekla, da jo kasneje pokličem, ker bi neka gospa izjemno rada govorila z menoj. A gospa naenkrat ni imela več ničesar za povedati.
In ravno v tistem trenutku je prišla na vrsto na blagajni. A glej ga zlomka. Ob pogledu na denarnico se je še enkrat spomnila, da me obvesti o tem, da ni prijetno, če ji nekdo govori na uho. Ker nisem več telefonirala in sem tudi stala v kulturni razdalji od nje (se pravi en meter, da ji ne gledam v denarnico), sem odvrnila le: “Je že v redu, gospa.” Verjemite mi, da je bilo to najboljše, kar sem lahko rekla, saj sem že bila dodobra razburjena. Gospa poravna račun, jaz stopim pred blagajno, a glej ga zlomka, ona se postavi ob mene. In še enkrat ponovi. Tokrat več nisem bila sposobna mirno reagirati, zato sem ostala tiho in se nasmehnila prodajalki.
Gospa pa se je trdno odločila, da bo vsaj nekomu otežila življenje, zato mi je povedala, da se ji posmehujem. Mislim, da sem še vsaj trikrat rekla: “V redu je, gospa.”A čarovnica stara ni nehala sikati. Poleg tega, da je gledala v mojo denarnico in račune, je čutila še nenavadno željo po tem, da me vzgoji. Ob njenem nenehnem sikanju sem postala že rahlo zaripla v obraz, ko je gospa iz ljubega ničesar (ker ji tudi odgovarjala več nisem), zahtevala, da pokličejo poslovodjo. Jaz pa sem plačala račun in se prijazno poslovila.
Smili se mi poslovodja, ki se je moral ukvarjati z njo.
Zdaj pa prosim, da mi obelodanite, kje piše, da v vrsti na blagajni ne smem govoriti po telefonu? Ali bi gospo motilo, tudi če bi s prijateljico stala za njo in govorila? Ali imam pravico, da jo pošljem v pm? Ker se mi res zdi, da gospa ni bila primerno socializirana.
Komentarji
34 komentarjev na “Gospa iz samotnega otoka”
Komentirajte






Ne piše nikjer, a to je stvar osebne etike in bontona. Jaz tudi ne maram ljudi, ki se ne znajo obnašati, mi kričijo v uho, ne znajo reči “hvala prosim”, preklinjajo itd. Če mi gre zelo na živce, kaj rečem. Svoje otroke pa samo grdo pogledam in že vedo, kaj je narobe.
Če mi pozvoni telefon v trgovini ali kje, kjer so drugi ljudje, ki bi jih lahko motilo, potem rečem, da bom poklicala nazaj. Ne morem se recimo pogovarjati z nekom na glas v trgovini ali na avtobusu ali kjerkoli, kjer bi me lahko nekdo slišal (pa čeprav je samo brezvezna starka v vrsti) - ne morem se zato, ker ne maram, da bi me kdo poslušal, ne pa, da je to prepovedano. Rečem, da bom poklicala nazaj.
Ravno tako, kot imaš ti svobodo govoriti po telefonu v trgovini, če to ni prepovedano, ima drugi pravico reči, da ji ne kriči na uho. Ljudje smo si strašno različni in različno reagiramo na stvari. To je samo stvar osebne etike in osebnega odnosa do ljudi. Jasno pa je, da bodo mladi ljudje rekli, da je ta starka čarovnica in obratno. Vsak s svojega zornega kota pač. Me zanima, kaj bi ona povedala, če bi ona o tem napisala na post.
Imela sem dobro prijateljico, ki pa ji je vsako prosto sekundo zvonil mobilec in sva šli skupaj v trgovino, kupovali obleke za otroke, ona pa je še naprej govorila in govorila. Na koncu sva kupili obleko, ona je morala nazaj v službo, in mi je rekla. “Super, da sva se videli, zdaj pa moram nazaj.”;)
dajana…ima pravico izraziti, da jo moti. Sem tudi zaradi nje nehala telefonirati, kljub temu, da sedaj ne morem do nujnih podatkov. Ni pa potrebe, da sika, ko je dosegla svoje. Sploh pa, če jaz ne posegam v njen osebni prostor, tudi ona ne sme v mojega.
Joj, šuši… Koliko ljudi poznaš na tem svetu, ki ti gredo na živce? Takim se pač izogneš. Če pa se jim ne moreš (ker si pač stala v vrsti), pač požreš njihovo sikanje. Pa lepo, da ji nisi rekla kaj groznega.
P.S. Ne imej od ljudi previsoka pričakovanja… joj, o tem sem hotela pisati. Dobro, da si me spomnila.
Šuši, meni se je nekaj podobnega zgodilo, ko sem organizirala neko okroglo mizo in me je ena od predavateljic poklicala ravno, ko sem se peljala s trolo. Ker je bila zadeva nujna in sem vedela, da se ne bova dolgo pogovarjali, sem se pač pogovarjala z njo. Pogovor je bil hitro končan, pogovarjali sva se v precej strokovnem jeziku, pa tudi rjovela ravno nisem v slušalko. Vseeno je to zmotilo neko Gospo, ki je izvolila vstati, se sprehoditi na oddaljen konec trole do mene in mi do onemoglosti zatežiti o tem, da se na troli ne telefonira. Seveda sem jo vprašala, če je pozabila vzeti tableto. Ker me je bebavo gledala in ker sem že morala izstopiti, se debata ni nadaljevala. In ja, zelo me motijo rezgetajoče najstnice ali najstniki in napol gluhi, ki onesnažujejo zračni prostor. Ljudje, ki pa zvenijo vsaj približno tako kot da so v službi, pa ne. Ampak… nekateri bi iz pritoževanja lahko napisali priročnik. Jebiga.
Njena reakcija post festum je pokazala, kakšna je. Očitno je iskala konflikt, da se bo z njo vsaj kdo ukvarjal. In očitno se je nekdo tudi moral, po službeni dolžnosti.
V vrvežu Müllerja je pogovor po telefonu še najmanjši hrup, sploh če je sestavljen iz vzdihljajev “mhm” in “aha” in se odvija meter stran od kladivca, nakovalca in stremenca tečnega subjekta.
Morda je pa mislila, da se pogovarjaš s svojim fantom in je mhm-je in aha-je narobe interpretirala ter se ustrašila za splošno moralo …
Edina druga razlaga je, da je gospa ludist, ki iz dna duše črti mobilne telefone in na daljavo še vedno komunicira z dimnimi signali.
kr živčna sem ratala ob branju. vse zaplinit!
šuši… občudujem tvojo mirnost
jaz bi ji verjetno že po prvem opozorilu zabrusil kaj nazaj
Seveda, če bi govoril v normalnem tonu, kot bi govoril z nekom v vrsti. Če se dereš po telefonu kot sraka je nekaj drugega
Uporaba telefona zna biti v kakšnem trenutku resnično nadležna, ampak verjamem, da je bila tudi gospa malo preveč nasikana. Verjetno ni na avtobusu pravočasno prišla do izhoda in je imela zaradi tega pokvarjen dan
offtopic… Si prevajalka in samo na blogu pišeš tako… akhem… prosto po Prešernu?
Čudi me samo to, da jo ti še vedno naslavljaš z gospa…
tudi jaz občudujem tvojo mirnost!
mi pa ni jasno, kako si uspela v Muellerju normalno govorit po telefonu, meni tam vedno nekaj prekinja vezo in me ljudje ne slišijo tako kot je treba
drugač mam pa seveda tud jst en podoben primer … moji sestri je neka gospa na primestnem avtobusu po opravljenem telefonskem pogovoru rekla, da ne mara, da se z mobiteli ogroža njeno zdravje. moja sestra je bila preveč paf, da bi se sploh lahko spomnila kaj pametnega za odvrniti.
Nataša…pa sej. Eno je, če poveš nekomu, da te moti. Drugo je, da pozabiš vzeti tablete. Sem med strmenjem mimo gospe pomislila še na kaj hujšega, kot da bi jo vprašala po tabletah. Samo upam, da je ločena, ker tisti, ki to prenaša, si zasluži Nobelovo nagrado
Pris, sem pomislila, da jo moti uporaba angleščine, štajerščine ali tega, da nima pojma o čem govorim. Pa bom šla raje naslednjič vprašati poslovodjo
nina…you read my mind.
blogar…sem celo pomislila na to, da glasno govorim (ker vem, da nimam milega glaska) in sem še znižala ton, poleg tega, da sem bila itak obrnjena stran od nje. Je pa res, da sem glavo višja in morda zvok potuje v ovinkih
Sem imela na koncu jezika, pa sem se ugriznila. Spoštovati je treba starejše
anubis…uporaba telefona je zame pač nujna vedno, ko imam vsaj trenutek prostega časa in prazne roke. Sicer bi lahko vedno ko pridem domov, še dve uri sedela za mizo in urejala te stvari. Prosto po Prešernu je zakon
Prevode vedno trikrat pregledam in uporabljam drugačen jezik. Tole pa je ponavadi napisano v afektu
arabella…so me dobro vzgojili
irena…sej ko sem prišla iz millerja sem se tresla, ker bi lahko gospe vrgla moj čudovito opetkan čevelj direkt v glavo. Pa sej sem bla jaz tudi najprej totalno šokirana. Kako se komu sploh ljubi gnjaviti ljudem. Pa sej mene tudi moti pohajanje z muziko na telefonu brez slušalk, pa nič ne rečem.
Jao te starejše gospe znajo bit tečne pa prepirljive pa žleht ej. Tak je to ko si v pezjonu pa po kakšenm “čudnem” naključju nimaš ne moža, ne vnukov in prijateljov. Morš pa neki delat ne. Zajebavat ljudi v vrstah al kjerkol je pač že. Svaka ti čast da si mirno odreagirala, jst verjetn ne bi
Na moje slovnične napake se pač ne ozirat
Ta ” gospa ” me tako zelo spominja oz. mi predstavlja asociacijo na angleško humoristično nanizanko: Fina gospa.
Kadar mi končno uspe dobiti čas za gledanje TV v nedeljskem popoldnevu, je to ravno takrat, ko je predvajana ta nanizanka. In tako lahko mirno ( vsaj poskušam mirno ) ugasniti TV in se lotiti kakšne pametne stvari. Šuši, jaz nebi ostala tiho brez besed, bi ji zagotovo kaj zabrusila nazaj, ampak kaj ko ji nebi nič pomagalo. Takšne ženske imajo vedno vse prav in pa še pomembna vrednota: spoštujmo starejše ljudi, četudi je to misija nemogoče. V taki situaciji si mislim svoje in to je to. Na žalost. Welcome to the real world…
ta je bla pa prou kuzla, no.vsa čast tebi, k si se uspela tko zadržat.jst se ne bi.
Zvita…pa ni bla taka metuzalemska. Je bila po mojem nekje med 55-65. Sicer nisem ziher, ker je imela gor sončna očala…po mojem jo menopavza daje
eh, pusti slovnične napake. Sej jih je tudi v zapisu en kup
claudyka…pa sej vidiš, da nima smisla pri takih karkoli. Po mojem bi jo kap, da bi jo nazaj napizdila
tejkla…jao, da bi bila ti z menoj v trgovini. Jaz bi umirala od smeha, ko bi gledala, kako se pizdiš nanjo
Goli otok je preteklost, telefiniranje v vrsti pa razvada!
Dolgo ni seksala.
Reč ji da so fosili nastal pred cca par miljoni let, telefoni pa pred recimo 10. No wonder, da jih ni vajena.
šuši, rabiš pištolo? cena? sitnica!
lordwales…goli otok, na žalost. Telefoniranje pa nujen postopek
Seli…sej jo razumem
blazz…
seks…ma ne, v redu je. Skoraj sem že pomirjena
naslednič ji prjazno obrazložiš, da ni tvoja krivda, če jo njen mož ne pofuka in naj se briga zase. Če bi še kej sikala, ji prbiješ da spet ni tvoja krivda, da je celo mladost vlekla zaston, ker je partija na konc propadla, če jo še to ne utiša, jo pošleš u tri pizde materne in ji jezno rečeš, če odpre še enkrat usta, da se boš začela dret, da te nadleguje.
po moje je pa glih to hotla da bi ji ti kaj zasikala nazaj, da bi se lahko potem zgražala kakšna je današnja mladina
ja pa drugače majo v nekaterih trgovinah na vratih nalepke, da je prepovedana uporaba mobitelov (en manjši Mečkator v Murglah). Jst sm to ugotovila šele takrat, ko me je prodajalka napizdila da nej se neham pogovarjat ker ji motim terminal za kartice… sam mi ni jasno… očitn so mal za časom, ker vem da v Sparu al pa kje se folk nonstop pogovarja pa ni panike… sicer tud vem, da to ni blo vljudno od mene, sam sm sam takrat mela čas se pogovarjat…
eh… ne bi omenjala teh starih ljubljanskih tet… da o vrivanju v različne vrste (pošta, banka, itd…) niti ne govorimo…
mogoče pa je mela slušni aparat pa jo je res ful motlo. samo praviš, da ni bla tak stara. pa itak je blo ze 3.ko ti je rekla več kot dovolj…
okej, če zaradi slušnega aparata slišiš enkrat močneje kot ljudje z normalnim sluhom, potem je nekaj narobe s slušnim aparatom.
nasmeh je druga najboljša stvar, ki jo ženska lahko naredi z usti
šuši a si prepričana da nisi dajane srečala
take stare burksle so najbolj zajebane
Ja imas pravico, da jo posljes v pm, samo to ponavadi ne pomaga. Lazje je kakemu kekcu dat kontra z “brutal display of power”.
sakir, naslednjič bom upoštevala tvoj nasvet
ka…tole o slušnem aparatu je razložila irena
pirat…sej ne vem, če se naj zadovoljim z drugim mesto, kr nekak nočem vedet kaj je prva stvar
lukaz…sem. sem videla posnetek na vesti. Vem kako izgleda pa to
hanzz…prijaznost jo je itak čisto iz tira vrgla
pol je bil pa njen raptil
Uf, jaz bi ji tudi po ene tretjič, četrič, ko bi mi zatežila, zagrozila, da jo bom prijavila zaradi nadlegovanja, definitivno. Sem že to naredila z enim klošarjem pred centralno lekarno (ki po moje sploh ni bil klošar, ker ti so ponavadi čist cool in hitro odnehajo, ampak kakšen fiksa potreben junky), ki se ni dal odgnati in je lezel za mano še po pol trubarjeve; “prosim, če me nehate nadlegovat, drugač vas grem ta trenutek prijavit na polcijo”! je dal takoj rep med noge. Absolutno ne prenesem, da se koga ne da otresti in bi tudi šla na policijo, ni problema.
hahaha. ampak, do tebe vsaj ne hodjo babice in ti težijo, da si premlada za cigarete. Ane, Mamica Šuši
me zanima, če bi kaj sikala, če bi zraven nje na ves glas tulil v telefon kakšen poslovnež. Vsi samo otrokom težijo ali pa najstnikom. Nad politike naj se spravijo, da bo kaj haska, če so nezadovoljni.