State of homelessness
Objavil/a šuši 15.5. 2008 pod miks
since 1999.
Je blo najprej kreganje, kje bom doma. Potem je bilo dopovedovanje, da tisto ni moj dom. Ne glede na udobje, vonj po piškotih in navešenost sten z mojimi fotografijami in osovraženimi slikami izpod mojih, takrat še otroških, prstov. I wanted it to stay hidden!
Ker trganje na dvoje ni bilo dovolj, sem se pustila raztragti na troje. Takrat sem se odpovedala dopovedovanju. Takrat sem samo zakričala, da se je vse končalo. In ko se je končalo, sem odšla. Z eno potovalko in solzami v očeh. Direkt …iz čolna v mraz. In kaj človek sploh rabi, razen ene malhe stvari, postelje in vode?
A lot! Vsaj jaz …
Potem pa se zgodi: the pretender got my heart. Nič, še vedno počasi gradim svojo kamnito hiško z rdečo streho in velikimi okni. Z dvema stopnicama pred vrati in vrtom rož. Rumenih, rdečih, vijoličnih…travniških rož. Brez ograje, ker je ne rabim, in s tlakovano potko, ki vodi do vhoda. Ker je toliko lepše živeti v sanjah.
In ker res ne vem … Kaj me čaka jutri.
Komentarji
4 komentarji na “State of homelessness”
Komentirajte
lep zapis.
in to praviš ti?!
jast?! pourquoi?
ja zato, ker sama lepo pišeš