Ne pogovarjam se več s poštarjem
Objavil/a šuši 6.06.2008 pod miks
Prvič: včeraj zjutraj (ok, med 9h in 10h) zvoni domofon. In jaz sem ravno čikcala ob kavici … sem morala pol cigareta stran vrečt (ker zakon našega stanovanja pravi, da se lahko kadi na oknu pa nisem imela pepelnika). Odskakljam do domofona: “Prosim” (ob tej priložnosti se moram pohvaliti, da sem se že naučila uporabljati to mašinerijo in pravi čas spustim gumbek, da slišim, kaj oni spodaj želi povedati) “Pošta za Cimra za podpisat!” “Ni ga.” “Bom pa k’r obvestilček pustil.” “OK”
Zakaj pri pm on pušča OBVESTILČKA? A sem omenila, da imam alergijo na pomanjševalnice? Ok, na večino pomanjševalnic, nekaterih sem se bila prisiljena navaditi.
Danes, danes pa me je zaradi njega skoraj kap! Spet je zahteval Cimrov podpišček. Ko sem rekla, da ga ni, pa je zakričal, da bo obvestilčka pustil. Lubi bog človek … pogovarjaš se z nesocializirano študentko, ki ravno bere nekaj o vojni in ti se dereš!
Danes pa moram še samo vse ljudi v bajti poslat v q, ker se vedno jaz namesto njih javljam na domofon. Tak, naj se poštar na njih dere!
Komentarji
14 odgovorov na “Ne pogovarjam se več s poštarjem”
Komentirajte
Ne bit tk razburčkana no
bodi prijazna do poštarjev, to je ukaz!
js sm se že zdavni odločla ignorirat poštarje in se rajš sprehajam do pošte. Ker preden pridm po štengah dol je on že na pol ulce. Kr spizdi. Enkrat sm laufala v pižami za njim in se drla g. poštaaaaar!!!!! tuki sm!!!!
Poleg izkrcanja v Normandiji je današnji dan obeležil tudi PMS …
Zvita, nisem razburčkana, prestrašena sem
irena, jaz sem vedno prijazna. Razen do debilov, ki pri tebi pišejo komentarje
mayozi … to jaz tudi. Doma živim v četrtem nadstropju, brez dvigala. Stric poštar pozvoni, ko sem jaz še v pižami in ni šans, da se grem taka kam pokazat
Pris…od kod tako dobro poznaš moj ciklus?
@Šuši:
Zamolčana in mitizirana moška intuicija, pomočena v leta izkušenj.
heh, dobra
mene tudi pomanjševalnice načeloma živcirajo. najhujši spomin so kosila pri prijetaljici, kjer so se vedno pogovarjali o krompirčku, omakci, solatki in kruhku. and i was like just shoot me…
poštarji se pa ne zavedajo nevarnosti prekinjanja mojega jutranjega rituala. ampak, jih imam pa rada, ko kaj zame prinesejo
Poštar mora drgač pridet do vrat in pozvonit. To je po pravilu. Men je enkrat že nag dec odpru.
Lubi bog človek … pogovarjaš se z nesocializirano študentko, ki ravno bere nekaj o vojni in ti se dereš!
hahaha, good one!
Pris…ko bi le bilo več takih
potepinka…mogla bi pojest kosilo pri mojem bivšem. Če ne kozlaš že pri juhci z rezančki si zmagala
KRUNCHY…ne more. Nima dostopa do stanovanj. Živim v visoko varovanem bloku
blazz…ja če pa res. Tak se je drl, da mi je kr faco zategnilo!
Poštarji so itak zakon. Sploh v majceni vasici, kjer dajejo vtis, da so skupi s tabo krave pasli, te sprašujejo, kako kaj faks, in hočejo na vsak način klepetat s tabo o vaških čenčah (ki jih oni itak bolje poznajo od tebe, ker tebe nikoli ni doma).
deklina … temu se drugač reče obveščevalna služba
Mene je poštar pri sekici vprašal, če sem “kindra” in da bi on tudi rabil eno za svoje otroke. Dva večera prej sva sicer sedela ob isti mizi z eno družbo in en za drugega nisva vedela, kaj delava 
Ha, na enem blogu sem enkrat prebrala, da je prodajalka zahtevala pinček