Žezlo
Objavil/a šuši 20.06.2008 pod Mislim..., miks
Tako hitim miru naproti, da ga izgubim, pozabim nanj. Hitim in gledam pred noge, da slučajno ne padem. Včasih me kaj zmoti, da vdihnem in pogledam navzgor, pa potem hitro zakrijem poklopce ali nataknem črna očala spet na nos. Nimam se časa ustavljati. Nočem biti mačkica. Nimam časa, da bi bila mačkica. Nimam volje, da bi bila mačkica! Rada bi samo čimprej sedela pred idilično hišico in dihala. Ne hlastala za zrakom takrat, ko se spomnim, da je dihanje nujno. In mogoče kakšnega krotilca živali pustila živega.
Rada bi iz sebe vrgla kožo … ne bom je ustrojila, kot kača jo bom odvrgla in nataknila novo, svežo, svetlečo, dišečo. Da mi ne bo več treba v rokah držati nitk in jih usmerjati, kot policist sredi križišča s svojo navidezno mirnostjo, ko samo čaka, da ga pomečka tovornjak. Po možnosti tisti, ki vozi žive živali; svinje letijo, a ne prostovoljno. Da se bom zvečer pokrila z odejo iz črk in z njimi zaplavala v sanje. Kdaj se ne bom več krohotala skozi besede: “You are so predictable” in “You are so easy to please”? Ali bodo Singe in ostale živali izginile? Ali bom nehala jadrati z luno in brez pomena tuliti v njo? Bodo frnikole kdaj presegle vrednost ametistov, opalov in biserov? Razbilo se je žezlo.
Jezna sem, ker se mi roka še vedno trese, ko sežem po papirju.
Komentarji
2 odgovorov na “Žezlo”
Komentirajte
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
Če nočeš biti mačkica, lahko v tem svetu zarukancev hitro izpadeš psica. Vsi pričakujejo, da igraš dodeljeno dnevno vlogo po vnaprej postavljenih pravilih, potem pa debilno gledajo, ko obrneš stvari na glavo in jih pošlješ v tri krasne.
Pris…pa meni se to skoz dogaja
ti si pa sweetheart s temi pesmicami 