Lušte
Objavil/a šuši 27.06.2008 pod dobro počutje
Fotr mi je zadnjič rekel: Ko prideš iz tujine, pa gremo še na najlepši plac na Zemlji.”
Zatresla se mi je ustnica, v očeh so se mi nabrale solze in sem odgovorila: “Mačko morem hranit!”
Po premisleku: bmk za mačko, jaz grem sem za par dni … ker sem odvisna!
Po planike, na čompe in ohladiti glavo.
Kdo prevzame ključe od mojega začasnega bivališča?
Še Simon je povedal svoje:
Krasná si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti, krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak, in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine- krasna si, hči planin. Rad gledam ti v valove bodre, valove te zeleno-modre; temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto to si pila- krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav- Bog sprimi te tu sred planjav!… Kako glasno ljubo šumljaš, kako čvrsto, krepko skakljaš, ko sred gora še pot imaš! A ko prideš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza - krasna! Krasna si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti! Pa oh, sirota tebi žuga vihar grozan, vihar strašan; prihrumel iz gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga- gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena toča in dež krvav in solz potok in blisk in grom-oh, bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: Kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, tačas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce, zemlje-lačne, utopi na dno razpenjenih valov!
(Soča je med vojno dejansko utopila ene par tujcev, ko so pri trdnjavi Kluže podrli most. Mislim, da so padli 70m globoko.)
Komentarji
8 odgovorov na “Lušte”
Komentirajte
Resss? Potem najbrž greš mimo mene! Pokličiiiiii
No, če boš imela čas seveda 
ne moreš mačke zapustit, nooo
blazz…ne grem mimo tebe. Mi smo frajerji, se vozimo čez vršič in imamo rezidenco med Trento in Bovcem
nina…a bi jo ti hranila, ko me ne bo?
Uživaj! Jaz sem bila prejšnji vikend na unem koncu in je bilo nooooro lepo!
Ah… you snob!
upam, da ne greš peš. kluže so zakon.
jaz bi jo cartala
uf nina … potem pa se naslednji teden dobimo kaj v stanovanju