Dovolj
Objavil/a šuši 18.07.2008 pod miks
Moje tridnevno kvazi-posteljno smiljenje sami sebi se je končalo. Nepreklicno. Na telefon se sicer določenim osebkom ne javljam več, vsaj kak mesec ali tri. Kaj bom sposobna reči, ko se bom javila, še ne vem. Dovolj imam scenarijev v stilu mehiških nadaljevank, ki jim povprečno živo bitje kar ne more verjeti (še sama komaj verjamem). Svoj čas pa posvečam pretežno sebi, ker drugim mi ga itak ni treba. Nimam tipa, nimam otrok … trenutno skrbim samo za mačko. Dokler se ne naučim, da sem zase najpomembnejša jaz, se bom brcala v rit. Lekcij je bilo dovolj. Kvazi morale od ljudi, ki ne razumejo, pa itak ne prenašam dobro. Zdaj jim pač grozi še izbljuvanje žolča na njihove svetniško bele oblekce in razbijanje svetniškega sija. Ups!
Za nič nisem kriva, za nič ne bom kriva, to niso moje odločitve, čeprav vplivajo na moje življenje. Prav, se bomo šli pa tako.
Dela imam dovolj, da se zamotim. Obožujem delo, s katerim se lahko zamotim. Arbeit macht frei!
Aja, za kavo in pivo sem seveda na voljo. Z malo manjšim nasmehom kot ponavadi … se bodo prisotni pač morali navaditi. It takes time. Sej sčasoma bom spet imela modre očke. Trenutno so malo črne, malo sive, večino časa pa zaprte. Saj veste, še en moj moto: Ne sprašuj stvari, ki jih nočeš vedeti! 
Komentarji
10 odgovorov na “Dovolj”
Komentirajte
Em … če rabiš še kaj dela: moj avto je potreben temeljite čistilne akcije, ker je, citiram šefico: “povsem neprimeren za eno punco.”
uf, you should see my room. Škatle pa vrečke pa lasje. Grem v akcijo po kosilu
Avto pa samo napadi s sesalcem, bo v eni uri kot iz škatlice
Jest svoje sobe že dve leti nism vidla. Ne, lažem … dva meseca nazaj je nekaj padlo z omare in zdaj sta vidna kaka dva kvadratna decimetra v zgornjem desnem kotu.
V eni uri!? Horror! Kaj pa če ga pustim z odprtimi vrati v naslednjem neurju?
“Dokler se ne naučim, da sem zase najpomembnejša jaz …” jst pričakujem (khm, upam), da se bom tega naučila nekje preden umrem. jep, to bo moj življenjski dosežek.
Arbait macht frei?! Edino delo ki osvobaja je piljenje rešetk…
slončica…bravo
neurjo bo naredlo samo še večjo svinjarijo 
pucat bejži 
irena…ko bom znala, ti bom nudila inštrukcije
blazz…to si ti misliš, ko si še mlad
Po tej logiki, osvobaja delo šele preko smrti. Torej ti tak moto odsvetujem. Še vseeno nas zanima, kaj je tako razburkalo vsakdanjo monotonost?
Predstavljaj si Hitlerja kot prijaznega strica in tole kot dobronameren nasvet. Pa ni nikjer nobene smrti
Nič ne povem
Ne sprašuj stvari, ki jih nočeš vedeti/nisi sposoben razumeti (pa ne ciljam na to, da dejansko ne bi bil sposoben, ampak le izpostavljam kot možnost, ki se je pri mnogih izkazala za resnično) 
Honey, moj dan je monoton samo, kadar se tako odločim.
@ irena - Ne vem… (Egoizem je lahko zdrav, ali pa ne - trenutno se skušam vrniti k bolj altruističnem jazu)
buksi…pomembna razlika med egoizmom in pomembnostjo