Sep 29 2008

Naša ljuba hrana

Nisem prepričana, da hočem vedeti kaj točno, ampak nekaj groznega se dogaja s kupljeno hrano. Če opišem samo nekaj prizorov, ki sem jih videla v zadnjih dveh mesecih.

Kruha jem bolj malo, zato ga tudi kupim bolj malo. Kajzerce ostanejo svežo sveže dva dni, kar absolutno ni normalno. Zadnjič sem prišla po četrtinko polnozrnatega kruha v bližnji Mercator. Trgovka je že prijela novi hleb, da bi ga razrezala, medtem ko je polovička že čakala na zgornji polici, da jo kdo kupi. Kje je tu logika? In ta polovička ni bila edina. Po celem “oddelku” s kruhi je bilo nasejanih kup polovičk, ki so čakale, da jih kdo kupi. In to po več polovičk iste vrste kruha. V soboto ob 14h (trgovina pa je odprta do 15h)! Dvomim, da to zvečer zapakirajo in nesejo komu, ki bi mu prav prišlo. Kolikor vem, vse kar ni več sveže, vržejo v smeti. Tisto četrtinko kruha sem še danes brez skrbi jedla za zajtrk.

Druga stvar je sadje in zelenjava. Solata tudi med sezono izgleda katastrofalno. Najbolj sem vesela, ko je vsa solata mokra. Če jaz, kot samska študentka, kupim eno solato, to pomeni, da mora zdržati vsaj še tri dni v hladilniku. In mokra solata malo prej zgnije. Da ne bi o tem, da včasih solate izgledajo utrujeno kot osemdesteletne pocestnice. Kadar prinesem domačo solato, jo dobro zavijem v vrečko, izpustim zrak, in gospodična počaka name vsaj tri ali celo štiri dni.

S cimrom pa sva ugotovila, da je nekaj šlo zelo narobe pri shranjevanju čebule. Včeraj sem namreč vrgla stran vsaj 4 “sveže” čebule. Zakaj? Ker so od zunaj izgledale popolnoma zdrave, ko sem jih prerezala, pa je vame puhnil smrad iz globin hudobne duše. Po desetminutnem meditiranju ob straniščni školjki, sem čebulo lahko, z dišečo brisačo zavito okrog nosa, zavila v vrečko in vrgla naravnost v smeti. Po tej izkušnji se seveda čebule izogibam kot hudič križa, čeprav jo imam sicer rada. No ja, vsaj imela sem jo.

Največjo krizo pa opažam pri kumaricah in paradižniku. To, da so vse kumarice enake, izbrane zaradi svojih manekenskih mer, se mi zdi jako diskriminatorno do ostalih, sicer malo manj privlačnih kumaric. Kar bi lahko zanemarila, če kupljene ne bi imele okusa po stiroporju. Solata iz kupljenih kumaric je dobra le iz enega razloga – začimb! Paradižnik pa je postal rahlo nesramen. Da ga ukrotiš, moraš že skoraj obvladati karate, saj je olup tako debel, da se ga še najbolj nabrušen nož ustraši. Potem, ko odkriješ način za rezanje tega kvazi rdečega debeluščka, pa te v njem pričaka toliko vode, da deska brez ujemalne jamice sploh ne pride v poštev. Enkrat sem skušala pregrizniti češnjevec, pa je voda iz njega špricnila po celi mizi. Še dobro, da sem imela roko pred usti, sicer bi obarvana voda pristala naravnost na sestrini beli srajci.

To, da jajca smrdijo je pa že stara fora.

Izrecno pa bi prepovedala pakiranje mesa v plastične ovoje, ki vsebujejo neko smrdljivo tekočino. Ko samo vidim zapakirane hrenovke, se mi obrne želodec. Že tako nočem poznati vsebine hrenovk. Mi je pa jasno to: če ljudje, ki delajo v mesni industriji ne jedo tega mesa, ga tudi jaz raje ne bi.

  • Share/Bookmark

11 odzivov




11 odgovorov v “Naša ljuba hrana”

  1.   Dinozaver - 29.09.2008 10:22

    Hrenovke so najboljše. Res, ej. When everything else fails, te reši hrenovka. In celo surovo lahko poješ, če slučajno zmanjka elektrike ali plina. Mislim, da bi bil čas napisati odo hrenovki…

    Po drugi strani pa je zelena solata velika prevara.

  2.   Buba - 29.09.2008 10:42

    žalostna vsebina zapakirana zelo zabavno… :D jaz letos nisem jedla nič paradižnika, ker je domačega sklajbala toča, kupljene zelenjave pa raje ne jem. nekak me je prijatelj farmacevt-raziskovalec prepričal, da je v Centrumu, Supradynu in podobnih vitaminskih bombončkih mnogo manj pesticidov kot pa v kupljeni zelenjavi. jaz mu verjamem. preden bom iz bledičnih paradajzov dobila dovolj vitamina, bom verjetno že požrla več kot priporočeno vrednost pesticidov… hrenovk se pa tudi jaz ne morem pripravit, da bi jih jedla.

  3. Nina  Nina - 29.09.2008 11:33

    kupljen paradižnik je približno uporaben samo za kuhanje, surov je ogaben. domač pa.. ga ni. mogoče bi lahko začela vrtičkat v okenskih posodicah :D

  4. dare  dare - 29.09.2008 11:59

    Ja, si pa načela kar lepo témo! Posebno to s kruhom je zgodba zase. Trgovine pač “morajo” ob sedmih zvečer imeti še vedno polne police vsaj dvajsetih vrst kruha, da ne izpadejo iz špila !! Lahko se sicer pozneje kakšen “pikolovec” zgraža nad tem , koliko ton trgovci vržejo v kontejnerje, vendar to ničesar ne spremeni. Od kod se pokrijejo stroški je pa menda tudi jasno.

    O tem, da hrana ni več tisto kar je bila smo pa že tudi kdaj modrovali. Naš zaključek je bil, da zdaj mladi še vedo, da je bilo kdaj drugače in da to ni več naravno, po eni generaciji pa tudi vedel skoraj nihče več ne bo. No, ti očitno še veš. na srečo ali pa na žalost! lp

  5. irena  irena - 29.09.2008 15:48

    a solato sicer vso zmočijo zato, da bi bila težja, ali kaj? ne vem, v čem je fora.

    hrenovk sem pa že davno ozdravljena, lih pred dnevi sem spet videla čudovit prizor, kako mašina v tovarni kaka roza na pol tekoči kakec, ki kasneje postane vsebina hrenovke.

  6. Pris  Pris - 29.09.2008 16:01

    Meat rules! :cool:

    Hrenovke pa niti ne …

    “Delicious murder.” :P

  7.   Fayruz - 29.09.2008 16:02

    Jaz že par let obupujem nad izbiro zelenjave v bližnjem najboljšem sosedu (živim po moje v edinem delu LJ, kjer ni vsaj enega ogromnega hipermarketa). Solata je mokrat ali pa rjava po robovih, paradižniki občasno že malo plesnivi, paprike so zgubane, itd. Letos sem začela na zastekljenem balkonu gojit češnjevec in paprike (ena hecna rdeča sorta), sicer predvidevam da je vse neki gensko spremenjeno ampak vsaj diši po paradižniku pa splesnel ni.

  8. irenca  irenca - 29.09.2008 16:59

    Pač gojiš stvari doma. Ali na vrtu ali pa vsaj na balkonu. Ali pa tko kot jst v lončkih po oknih in flatu.

    V najslabšem primeru imaš še vedno ljudi, ki jih (s)poznaš in živijo v malo toplejših in bolj finih krajih in ni ga boljšega kot blagovne menjave med prijatelji in obkladanje z domačimi darili! Mi to delamo ves čas, pa mamo vsi polne hladilnike! Pa še zastonj! Zelenjave, razen v času od sredine ali novembra do marca skoraj ne kupujem.

  9. levinja  levinja - 29.09.2008 20:23

    Ja prav imaš!Kupim kruh Lidlu pa je svež še cel teden!Od kdaj pa kruh drži cel teden?Niti se ne usmrdi,ne splesni,nič!Kaj hudiča dajo notri?Paradižnik je pa itak obup.Zunaj lep k slika,notri pa sama voda.Domačega pa itak požremo takoj ko mal zafarba,ker je tok dobr.Šuška,drugo leto ti pršparam kilo paradajza(iz same dobrote).Da boš enkrat vidla ,kaj je paradajz!

  10.   Morena - 29.09.2008 23:18

    Jaz mam to srečo, da ogromno zelenjave in sadja lahko pojem domačega, ko je pač cajt, po možnosti še bio. :) Paradajz se ne more primerjati s kupljenim (kupljeni nima sploh nobenega vonja … domači že diši paradajzasto od zunaj – jaz ga jem kar samega, posoljenega), rdeči radič je ponavadi iz trgovine ogabno grenki (včeraj sem jedla ominega, poezija!) – edino v Šparu so ga letos imeli zame zelo sprejemljivega – Verona se mu reče, take bolj male glave, mmm. Kar se tiče kruha – meni so žemlje, kajzarce in to dobre samo tisti dan, ko so kupljene. Zato rajši kupim koruznega, ki drži tudi do 3 dni … al pa kakšnega s semenkami. Aja, pa one štručke iz Hoferja, ki jih daš za 10 minut v pečico, zmagajo. :)

  11. šuši  šuši - 30.09.2008 08:53

    levinja…saj to je najbolj žalostno – jaz vem, kak okus ima domača zelenjava in kak okus ima domač kruh, domače meso, domača jajca. In se kmetica preseli v Ljubljano, pa trpi. Kr nehala bom jesti! ;) Se pa priporočam za kak paradajz ;)

    Morena…jaz pa jem polnozrnatega, ker koruzni se preveč drobi. Če bi se mi ljubilo, pa bi ga pekla (no, in če bi imela pečico) :D

    Pris…sploh ne bom kliknila, ne upam :P

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !