Arhiv za Januar, 2009

Jan 31 2009

Jutranja kava

Objavil šuši pod miks

Resno cenim mir. Resno sem navajena biti sama in tiho. Saj potem, ko dejansko grem iz bajte vedno na veliko žlobudram, ja. Ampak najraje pa imam trenutek, ko pridem v svojo sobico in se vržem na posteljo, kar v plašču. Globoko izdihnem, potem pa se začnem preoblačit. Ja.

Ne cenim pa tega, da doživljam duševne pretrese še pred jutranjo kavo. Pred jutranjo kavo lahko izustim samo ‘dobro jutro’, ‘ja’ in ‘ne’. S tem da me ‘ne’ ponavadi spravi v slabo voljo. Tega pa nočemo.

Kadar sem doma, rada grem ven na kavo. Navadno pa to pomeni, da rabim eno uro med tem, ko se zbudim in tem, da odidem. Tuš, pranje glave pa to. Danes mi je na moje veselje najprej sekica odpovedala masažo, potem mi je zmanjkalo tople vode v trenutku, ko sem si na glavo zlila šampon in foter ni bil sposben kratkega in nekompliciranega odgovora na to, če lahko vzamem avto. Zame je preprosto: rabiš avto – ja/ne. Če ima opravke in mora it iskat stvari, naj ne pravi, naj vzamem avto. Sploh, če povem, da ga rabim v miru več kot eno uro. V MIRU. Res cenim mir. Sploh kadar mi zjutraj zmanjka tople vode.

Se odpeljem čez mesto, plačam parkirnino in naročim kremno belo kavo, ki diši čez cel bar … ko mi zazvoni telefon. “Naredi še to, pa to, pa to, pa to … do 12h” Ura je bila 11. Moj odgovor: “Pravkar sem dobila kavo na mizo. Ko jo spijem, bom šla po pošto, ostalo pa sam naredi, ker jaz ne vem, kaj bi ti rad.” (in ne, res ni mogoče vedet, kaj bi foter rad. Še kruha ne prinesem pravega, kaj šele drobtin!)

Ko sem se s srednje privzdignjenim glasom kolegici pritožla, da še pofukane kave ne morem spit v miru, se je grozota za sosednjo mizo začela obračat proti meni. Uuuuuu, na to sem šele alergična. Sem mu namudoma naklonila enega svojih grozečih pogledov s stisnejnimi ustnicami. Je šel kr domov :D

BTW: včeraj sem pri mami seveda jaz kuhala kosilo IN si celo drznila to povedat, ko je začela jamrat, da naredi dober riž. Hvala bogu sva ob kosilu tudi spraznili buteljko penine. Življenje je res lažje, če si prijetno okajen.

  • Share/Bookmark

9 odzivov

Jan 30 2009

Run for your life

Objavil šuši pod miks

Sem zadnjič na hitro obvestila kolegice, da sem se na hitro odločila oditi k staršem za par dni. Seveda me dovolj dobro poznajo, da so najbrž šle stavit, kako hitro bom popizdila. Ena je celo rekla, da si bom v četrtek zvečer že želela nazaj v Ljubljano.

Imela je prav. Sem ji včeraj zvečer tudi potrdila. Je že res, da sem napisala super osnutek za diplomski seminar, vsaj iz tistih knjig, ki jih imam doma. Sem pa pila kavo brez mleka, ker tokrat vonj domačega mleka ni šel skozi. Telefon mi počasi umira. Fotr pizdi, da preveč kadim, da premalo jem (v dveh dneh sem se zredila za 2 kg!) in da moram z avtom ven, potem pa še čez cel domač kraj, iskati mleko. Kar v bistvu pomeni, da se zaradi mleka moram odpovedat pivu. In vsi, ki me poznajo, vedo, da boljše funkcioniram, če sem malo pribita. Splošno znano dejstvo je tudi to, da kadar pridem domov, rabim vsaj eno pivo na dan … za živce. Zato nikoli ne vozim!

Zvečer sem legla v posteljo … ko je spet začelo kapljati z okna na radiator. Človek misli, da si bo malo zbistril glavo, pa dobi to. Sem si pa rekla, da bo jutro lepše.

Motila sem se. Ob 7 in nekaj minut me je zbudil foter, ko je v pisarni a.k.a sosednji sobi pizdil čez neko žensko, ki ne ve, kje je mapa Moji dokumenti. Kar pomeni, da sem nekoga nadrla še preden sem odprla oči. Čez dve uri, ko sem se odločila, da je dovolj semizavestnega stanja, sem se prebudila z glavobolom leta.

Da je vse skupaj še huje, sem se spomnila na določeno osebo, na katero se res nočem več spomnit, si naredila kljukico, da grem palčat račune – kar pomeni smrt za moj bančni račun in nevarnost interakcije s kakšnim blazno zabavnim sovaščanom – in da sem gospe mat obljubila, da pridem na kosilo, ki ga bom namesto njenega veličanstva verjetno spet kuhala jaz. Kar pomeni eno uro več, da se moram pogovarjati z njo. Moje oči so črne od sreče.

Danes zvečer bom rabila več kot en viski.

  • Share/Bookmark

12 odzivov

Jan 29 2009

Ogroženost

Objavil šuši pod miks

Vedno znova me nasmeji človeška posesivnost. In kazanje nesigurnosti. Še bolj pa očitno označevanje ’svojega’ teritorija. So ljudje, ki grabijo drevesa še preden zapiha. V resnici pa jih je strah, ker vedo, da jih je lažje odpihniti kot pero.

Jap, res je najboljše, če vse, kar misliš, da je TVOJE, polulaš – jaz bom pa slikala. In se smejala.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

7 odzivov

Jan 28 2009

Zaščiteno: Januar

Objavil šuši pod KULInarika, miks

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:

  • Share/Bookmark

Za ogled komentarjev vpišite svoje geslo

Jan 27 2009

Mraz

Objavil šuši pod miks

Taki dnevi, polni snežink, ki se vrtinčijo pred mojim oknom in jih čaka še dolga pot do tal … taki dnevi me vržejo v en tir. Spokojnost je strašljiva. Radiator je začel odtajati moj kamen. Počutim se, kot da bi nekdo zavil moj kamen v neko frfotajočo, roza plišasto zadevo, zaradi katere me zagrabi bruhanje vsakokrat, ko jo zagledam.

Raje imam oster mraz na sončen dan. Tisti mraz, ki zareže v ličnice in prilepi sončna očala na nos. Ko skrivam prste v rokavicah s krznom in obraz v dolg bel šal, ki niti slučajno ne paše zraven rokavic ali plašča. Ne pa da mi lasje plešejo pod dežnikom in si z nasmehom pojem chanson triste.

YouTube slika preogleda

Life is like a box of chocolate … no, no … life is like snow, you never know where you’re going to fall. Meni je recimo uspelo pasti na rit, z glavo pa sem zadela robnik.

  • Share/Bookmark

8 odzivov

Starejši zapisi »