Arhiv za 'depra' Kategorija

Maj 28 2009

Nisem

Manjkata mi dva dni spanja. Zjutraj, ko sem za eno uro zaspala, spet z listi na glavi, sem se zbudila vsa panična, kajti ni se mi niti sanjalo, kateri dan je. Če sem kar prespala dan in noč, kaj se dogaja, kje sem.

Zadnji tedni minevaju brez spanja, brez hrane, brez potrebe po hrani. Od riti je ostal samo še celulit, joške sem očitno nekomu podarila, ob omembi hrane me večinoma zagrabi bruhanje, ker mi nič ne paše. Na večer, ko si vlečem odpadajoče lase iz glave, mislim na neumnosti in sem sploh užaljena, če kdo samo s prstom pomigne v napačno smer. Kakor dete, ki je izgubilo svojo dekco.

Matr si grem na živce!

Pogledam iz postelje in vidim samo sebe ležati na tleh, z lasmi vrženimi po parketu, dolgimi nohti in tisto pudrasto svileno spalno srajco, ki je že davno več ni.

Je pa nova stara. Roza majica, ki jo je mama nosila, ko sem bila majhna. Dolga, s pisanimi gumbki, ki spominjajo na smarties bonbone. In ji jo je kupil fotr … najbrž mi jo je zato tudi podarila. Čeprav se izredno čudim tej gesti. Ampak jaz se spomnim še posebnega vonja te majice. Po mami. A še bo tako dišala, če jo bom jaz nosila? Po pari iz starega likalnika.

P.S. (poškodbe, poškodbe): S sandalom sem si pretepla gleženj (do plavo-rdečega) in prste sem si priškrnila v koš za smeti. Kazen za ločevanje odpadkov!

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Jan 26 2009

Frustracije

Imam dokaze, da so najtežji izpiti tisti, za katere se nimaš kaj učit. Danes sem recimo preživela dan s Slončico, dobila darilce Miss Kuretino, ki veselo visi na mojih ključih. V Leclercu kupila tri litre soka, ki ga obožujem (tistega v pločevinasti flaši), in se dobro najedla.

Ampak … jutri imam izpit. In zdaj zijam v liste, ki negativno vplivajo na mojo samozavest. Človek po branju teh kritik misli, da ni sposoben sproducirati niti enega berljivega besedila. Jp, nesposobni smo vsi po vrsti. Gospa profesor Julčka pa mi povzroča sive lase! Sej res, da sem na pol spala, ko sem pisala te eseje … in da sem razmišljala o vsem drugem, razen o slovenskih medvedih, ki so jih naselili v Pireneje. In da esej v francoščini ni niti približek tistemu v angleščini ali v slovenščini. Enkrat je v redu, če pizdim, drugič ni. Naj že nekdo iznajde računalnik za ocenjevanje esejev … ljudje očitno ne morejo biti objektivni. In trenutno se prav trudim iskati pozitivno stran kritike. In prav globoko upam, da bom sproducirala nekaj, kar bo nenavadno profesorico zadovoljilo. Sej rabim samo 6!

No ja, vsaj zavedam se, da to ni smisel življenja. Moj smisel je hrana in seks. Ostalo so postranske zadeve. To me osreči.

In če mi na faksu ne uspe, se še vedno lahko vržem v porno industrijo. Ali postanem teta Justi.

  • Share/Bookmark

16 odzivov

Jan 11 2009

Neverland

V temi noči bi počasi, po delčkih odkrivala tvoje telo. In za telesom bi počasi srkala tvojo dušo, ob tem pa čutila tvoje prste, kako skozi lase drsijo po vretencih vzdolž hrbtenice. In zjutraj bi se zbudila, ker bi me gledal. In potem bi te gledala, naravnost v oči in v tvojem pogledu čutila tisto zavetje. Potem bi ves dan poljubljala tvoje ustnice, nos, lica in čelo in s prsti drsela po tvoji nori buči. In se pustila objemati.

YouTube slika preogleda

Tako pa spet preživljam noči z mojim srcatom povezana preko modernih komunikacijskih sredstev in ga kregam. In on mene nazaj. Ker sva two of a kind zadnje čase. En drugemu rama in uho. Me zmerja s puščavsko rožo in jaz njega s prepotentnim prascem. V resnici pa sva oba iz dežele Nikoli.

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Nov 24 2008

Happy feet?

Objavil šuši pod depra, hihihi, kaj me jezi

Padla je nesporna odločitev. Na sneženi ponedeljek sem zoprna.

Dopoldne mi je avtobus odpeljal pred nosom, zato sem šla iskati srečo na Dunajsko. Do Dunajske sem prišla zasnežena. Ves sneg se mi je prilepil na plašč, kapo, šal, hlače … skratka, dobila sem preobleko snežaka Kalimera. Las seveda nimam kam umaknit, zato so bili danes ene petkrat mokri. Enkrat od pranja, ostalo od sneženega sranja.

Kljub preventivi: iskanju nepremočljivih čevljev, sem fasala črne nogavice. Nepremočljivih in lepih čevljev mi namreč spet ni uspelo najti. Moje hude noge so pozimi nadležne, ker v nobenih, za krulaste tace narejenih škornjih, ne izgledajo popolno. Poleg tega, da mi je večina škornjev v prodaji nenormalno grdih. In plešejo okrog moje lepe, suhe nožice.

Samo pogledam ven, pa kihnem. Potolažila bi se lahko le s čajem/kakavom in moulino bianco kakavovimi zvezdicami. Čas je namreč za zimski profil. V plašču in zavita v šal itak zgledam kot Hulk, who cares if I am fat. Po vrhu vsega, pa me je prizadel še moj najljubši kelnar. Rekel mi je namreč, da na vrtu ne bo več stolov in da mu kadilci gredo na živce. Kako lahko kdo tako govori z menoj? Prizadelo me je!

Ha, ob pripravljenosti naših vrlih oskrbovalcev, pa si bom jutri zjutraj najbrž sama skidala sneg, da bom prišla do faksa.

P.S.: Danes bom prešpricala telovadbo in žurko. V tem snežnem metežu me namreč ni več mogoče spraviti iz bajte. Poleg tega, da sem pozabila, da moram jutri oddati prevod.

  • Share/Bookmark

8 odzivov

Nov 16 2008

Fascinacije?

Zadnje dni sem razpoložena skrajno otročje. Samo čakam, da me bo kdo vsekal za uho. Znam namreč biti nadležna. Ups!

Fascinirana sem nad svojim znanjem francoščine in zagnanostjo. Oziroma neznanjem in pomanjkanjem zagnanosti. Se že dva tedna spravljam k prevodu, ki ga moram jutri oddat … pa še vedno ne vem, kako naj smiselno oblikujem prvi stavek in kaj pri bogu milem mi sploh hočejo povedati. Bolj ko berem kompleten sestavek, manj mi je jasno. V sončku zadnjih dveh dni sem namreč videla samo računalnik. Spet! Ljudje, ki ne razumejo, zakaj imamo na izpitih lahko vse slovarje, internet, pravopis in slovnico … naj zadržijo svoje pametne predloge zase. Srečaš eno besedo in si ves vesel, ker veš kako jo naj prevedeš, potem pa ji sledi druga, ki ima enake možne pomene … in na koncu več ne veš kaj je kaj in zakaj je, oziroma, če sploh je. Prevajalec ni umetnik … prevajalec mora biti suhoparen?

Vse bolj se kaže tudi dejstvo, da mi prihajanje domov za več kot en dan ne predstavlja nobenega užitka. Bi mi ga, če bi imela čas in željo. Mislim, da vsako živo bitje mine veselje, ko pride nekam in naleti na kup sranja. Naredi to, zakaj ne delaš tega, zakaj to delaš tako, zredila si se, preveč si shujšala, predolge lase imaš, kako lahko z nohti sploh kaj delaš, pojdi tja, prinesi to, zakaj nosiš strgane hlače za doma …

Rabim resen sprehod sama s seboj in dobro knjigo. Moja zateženost je dosti bolj učinkovita, kot prijaznost.

In naj me folk, ki ga bi morala poznati samo zato, ker je iz istega kraja kot jaz, neha dodajati na facebooku. Ne poznam vas, bmk, če ste užaljeni, ker sem vas ignorirala. Zakaj ste si sploh zapomnili moje ime in priimek, če me ni blizu?

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Starejši zapisi »