Arhiv za 'šuši goes shopping' Kategorija

Jun 14 2009

Modra je nova roza, ali plačaš 15 evrov, zapraviš jih najmanj 30

YouTube slika preogleda

Načeloma vem, da se nove stvari perejo same. Sploh, če so v kakšnih kočljivih barvah. Ampak, če piše, da posteljninoI lahko pereš na 60 in ima samo eno rdečo črto na beli podlagi … pač vržeš zraven še pižamo in trenirko. Pa nekaj nogavic in “spalnih/menstrualnih gat”. Ker pač imaš še dva stroja perila za oprat. No, po novem bom prala določeno posteljnino posebej, roza stvari posebej in bele posebej. Potem pa še temne.

Iz stroja sem namreč potegnila toleII:

Na prvi sliki lahko vidite mojo modro trenirko, belo-sivo majčko in belo-svetlo roza spalne hlače, na drugi pa zbirko svetlo modrih nogavic.

Potem sem se domislila razbarvanja perila. Zadeva je namreč takšna, da sem perilo pobarvala drugič v življenju. Kaj naj rečem … hitro se učim. Prvič je bilo polovičarsko. Tokrat sem se izdatno potrudila!

Za razbarvanje sem uporabila sredstvo Dr. Beckmann, ki mi ga je nekoč priporočala gospa, ki me je v trgovini slišala jamrati, da sem si pobarvala perilo (torej prvikrat, ko sem si ga). Prvič se je sredstvo izakazalo za zelo učinkovito. Je namreč takšno, da izvleče neoriginalno barvo, ostale (če so kakovostne) pa pusti. Tokrat je bil tudi Dr. Beckmann bolj malo v korist. Rezultat je namreč takšen:

Imam namreč novo majčko, ki je sedaj … emmm, roza. Novo roza trenirko in cel kup novih roza nogavičk. Pa niti evra nisem zapravila! Modre so ostale le skinyjeve gatke, ki so očitno pobarvane s kvalitetno barvo (čeprav je med kopanjem v sredstvo za razbarvanje izgledalo, da bodo kar belo-roza). Ostale stvari so večinoma iz H&M. Razen trenirke, ki je iz nevemkje (mi jo je mati prinesla, in mi je itak prekratka, zato je namenjena spanju ali kuhanju).

No ja, sreča v nesreči: sem si vsaj pobarvala večinoma stvari, ki jih nosim samo za doma in me v njih vidi bolj malo ljudi. V ponedeljek pa si grem po nove poletne nogavičke. Da ne bom imela samo rozastih!

  1. kupljeno v sparu, kar sem zadnjič, ko je kolegica prespala, ugotovila, da rabim še eno posteljnino za rezervo[daj me gor]
  2. slučajno sem šla mimo stroja, ki ga imam na hodniku in videla sumljivo roza barve vodo, nemudoma iztočila vodo in pobrala ven stvari[daj me gor]
  • Share/Bookmark

10 odzivov

Jan 26 2009

Frustracije

Imam dokaze, da so najtežji izpiti tisti, za katere se nimaš kaj učit. Danes sem recimo preživela dan s Slončico, dobila darilce Miss Kuretino, ki veselo visi na mojih ključih. V Leclercu kupila tri litre soka, ki ga obožujem (tistega v pločevinasti flaši), in se dobro najedla.

Ampak … jutri imam izpit. In zdaj zijam v liste, ki negativno vplivajo na mojo samozavest. Človek po branju teh kritik misli, da ni sposoben sproducirati niti enega berljivega besedila. Jp, nesposobni smo vsi po vrsti. Gospa profesor Julčka pa mi povzroča sive lase! Sej res, da sem na pol spala, ko sem pisala te eseje … in da sem razmišljala o vsem drugem, razen o slovenskih medvedih, ki so jih naselili v Pireneje. In da esej v francoščini ni niti približek tistemu v angleščini ali v slovenščini. Enkrat je v redu, če pizdim, drugič ni. Naj že nekdo iznajde računalnik za ocenjevanje esejev … ljudje očitno ne morejo biti objektivni. In trenutno se prav trudim iskati pozitivno stran kritike. In prav globoko upam, da bom sproducirala nekaj, kar bo nenavadno profesorico zadovoljilo. Sej rabim samo 6!

No ja, vsaj zavedam se, da to ni smisel življenja. Moj smisel je hrana in seks. Ostalo so postranske zadeve. To me osreči.

In če mi na faksu ne uspe, se še vedno lahko vržem v porno industrijo. Ali postanem teta Justi.

  • Share/Bookmark

16 odzivov

Dec 11 2008

Preizkušnje

Ah ta december, samo zavaja me.

Dejstvo, da me ravno ta teden vsi vabijo na koncerte, kuhano vino in sprehode, me jezi. Ker imam jutri kolokvij, za katerega se sicer nimam kaj učit, ker znam ali pa ne znam (bolj ne znam). Sovražim take kolokvije. Jaz imam rada okvirčke in postopke. In slovarje. Ustvarjalnosti ni od nikoder, kadar mi nekdo ukaže, naj bom ustvarjalna. TO NI ZABAVNO!

Preizkušnja je bila tudi včeraj s prijavo na diplomo, ko sem se samo po sreči uspela prijaviti, ker je nekdo narobe napisal geslo. Hvala za adrenalinski šus … raje imam rafting, kanjonig, plezanje … malo drugačne oblike adrenalinskiega šusa.

Danes pa sta me moj najljubši kelnar in moj bivši najljubši kelnar postavila še pred eno preizkušnjo. Podarila sta mi namreč bon s popustom za 925 srebrnino. Luškana trgovinica, ampak jaz se zadnje čase izogibam kupovanju nakita. Razen poceni malih uhanov v muellerju. Ker si je pač nimam s čem kupit. Zelo bi bila sicer vesela kakšne luškane male zapestnice. Nečesa klasičnega, skromnega, z zanimivimi detajli … predvsem pa ozkega, za moja ozka zapestja.

Glede na to, da se bližajo prazniki, pred tem pa imam še rojstni dan … podarim ponudniku, ki bi mi zapestnico tudi plačal, 20 % popusta pri nakupu. Resno! Popust seveda velja le do 31. decembra.

Sem namreč v precepu: če si kaj kupim (pri mojem nosu za pregrešno drage stvari), bom še kako leto brez denarja. Če pa si ne kupim (ker bi trenutno denar vlagala recimo v hrano), pa bo bon šel po gobe. In to bon, ki sta mi ga podarila gospodiča, ki z dobro kavo skrbita za mojo dobro voljo.

Ob nakitu pa res postanem blazna potrošnica. Še dobro,d a nisem povprečna babnica, ki cele dneve visi v trgovinah z oblačili. Ampak jaz sem bila res tako pridna, da si zaslužim eno lepo zapestnico.

Kdo se javi, da mi jo kupi? :oops:

  • Share/Bookmark

14 odzivov

Okt 27 2008

Follow zi yelow bagh

Ne, danes nisem vstala z levo nogo, temveč sem se zbudila z leseno. Vprašanja o počutju torej ne pridejo v poštev.

Hladna sem ko špricer in takšna bom tudi ostala. Take it or leave it. Pritožite se lahko na sončno upravo.

Ne, nihče me ni udaril, samo nekaj nedefiniranega me je pičlo pod oko. Solze so razvoj praske samo okrepile.

Za dan mrtvih bom svečko nesla pred določeno stanovanje. Mogoče bodo skapirali, kaj hočem povedat :evil:

Sprejemam avtomobile s polnim tankom ter plačanim zavarovanjem in registracijo. Sprejmem tudi nov, lahek prenosni računalnik z vsemi slovarji, veliko prostora na disku in dobro baterijo. Pikec je namreč mrtev, 1000 evrov pa lahko samo sanjam.

Čakam pofukano bogo plačo, da si lahko grem kupit pofukano posteljo.

Staršem sem se zaradi njihove nesposobnosti odpovedala.

Z veseljem bi cel dan ostala v postelji (kar bi bilo tudi boljše za okolje), pa moram na faks, da vidim oceno svojega genialnega prevoda … polega tega, da postelje tako in tako nimam. Potem moram najti najbolj ugoden prevoz do rutarja in nazaj.

Če mi kdo začne s svojimi debilnimi problemi v stilu zlomljenega nohta, mu zlomim nos.

Zahtevam, da je vse točno tako, kot rečem jaz. Ker (sprijaznite se že enkrat) se le redkokdaj motim.

Če kak debil danes poklekne pred mene, ga brcnem v koleno in potisnem po tleh.

No, me bo še kdo vprašal, kako sem? Se mi je zdelo, da ne.

  • Share/Bookmark

17 odzivov

Sep 29 2008

Naša ljuba hrana

Nisem prepričana, da hočem vedeti kaj točno, ampak nekaj groznega se dogaja s kupljeno hrano. Če opišem samo nekaj prizorov, ki sem jih videla v zadnjih dveh mesecih.

Kruha jem bolj malo, zato ga tudi kupim bolj malo. Kajzerce ostanejo svežo sveže dva dni, kar absolutno ni normalno. Zadnjič sem prišla po četrtinko polnozrnatega kruha v bližnji Mercator. Trgovka je že prijela novi hleb, da bi ga razrezala, medtem ko je polovička že čakala na zgornji polici, da jo kdo kupi. Kje je tu logika? In ta polovička ni bila edina. Po celem “oddelku” s kruhi je bilo nasejanih kup polovičk, ki so čakale, da jih kdo kupi. In to po več polovičk iste vrste kruha. V soboto ob 14h (trgovina pa je odprta do 15h)! Dvomim, da to zvečer zapakirajo in nesejo komu, ki bi mu prav prišlo. Kolikor vem, vse kar ni več sveže, vržejo v smeti. Tisto četrtinko kruha sem še danes brez skrbi jedla za zajtrk.

Druga stvar je sadje in zelenjava. Solata tudi med sezono izgleda katastrofalno. Najbolj sem vesela, ko je vsa solata mokra. Če jaz, kot samska študentka, kupim eno solato, to pomeni, da mora zdržati vsaj še tri dni v hladilniku. In mokra solata malo prej zgnije. Da ne bi o tem, da včasih solate izgledajo utrujeno kot osemdesteletne pocestnice. Kadar prinesem domačo solato, jo dobro zavijem v vrečko, izpustim zrak, in gospodična počaka name vsaj tri ali celo štiri dni.

S cimrom pa sva ugotovila, da je nekaj šlo zelo narobe pri shranjevanju čebule. Včeraj sem namreč vrgla stran vsaj 4 “sveže” čebule. Zakaj? Ker so od zunaj izgledale popolnoma zdrave, ko sem jih prerezala, pa je vame puhnil smrad iz globin hudobne duše. Po desetminutnem meditiranju ob straniščni školjki, sem čebulo lahko, z dišečo brisačo zavito okrog nosa, zavila v vrečko in vrgla naravnost v smeti. Po tej izkušnji se seveda čebule izogibam kot hudič križa, čeprav jo imam sicer rada. No ja, vsaj imela sem jo.

Največjo krizo pa opažam pri kumaricah in paradižniku. To, da so vse kumarice enake, izbrane zaradi svojih manekenskih mer, se mi zdi jako diskriminatorno do ostalih, sicer malo manj privlačnih kumaric. Kar bi lahko zanemarila, če kupljene ne bi imele okusa po stiroporju. Solata iz kupljenih kumaric je dobra le iz enega razloga – začimb! Paradižnik pa je postal rahlo nesramen. Da ga ukrotiš, moraš že skoraj obvladati karate, saj je olup tako debel, da se ga še najbolj nabrušen nož ustraši. Potem, ko odkriješ način za rezanje tega kvazi rdečega debeluščka, pa te v njem pričaka toliko vode, da deska brez ujemalne jamice sploh ne pride v poštev. Enkrat sem skušala pregrizniti češnjevec, pa je voda iz njega špricnila po celi mizi. Še dobro, da sem imela roko pred usti, sicer bi obarvana voda pristala naravnost na sestrini beli srajci.

To, da jajca smrdijo je pa že stara fora.

Izrecno pa bi prepovedala pakiranje mesa v plastične ovoje, ki vsebujejo neko smrdljivo tekočino. Ko samo vidim zapakirane hrenovke, se mi obrne želodec. Že tako nočem poznati vsebine hrenovk. Mi je pa jasno to: če ljudje, ki delajo v mesni industriji ne jedo tega mesa, ga tudi jaz raje ne bi.

  • Share/Bookmark

11 odzivov

Starejši zapisi »