Pridi kdaj pome
Objavil/a šuši 17.08.2008 pod dobro počutje, funkymusic, samo ti
Ne vem, zakaj si že par tednov tole pojem.
Here we go again!
Kača moja draga
Objavil/a šuši 16.08.2008 pod miks
Kača bi naj bila na človeški ravni simbol duše in libida. Moja duša je v kurcu, moj libido pa … ne. Kača bi naj bila tudi gospodarica žensk in simbol plodnosti, kriva pa tudi za menstruacijo, ki je posledica njenega ugriza. Avtoritete ne prenašam najbolje, s posledicami plodnosti bi par let še počakala, menstruacija pa je itak nadloga. V Afriki in Indiji so sicer kače super zadeva, vsi so jih veseli, nihče se jih ne boji, zaradi pomena plodnosti, so ženske celo cele srečne, ko jih vidijo. Superca! Atena jo ima na primer v rokah in na prsih, iz te kače pa so nastali/ se rodili Dioniz, Satan in kitajski cesarji.
Jaz na kače gledam krščansko (čeprav nisem verna, so mi pa zgleda to vcepili s socializacijo), torej kot nekaj negativnega in prekletega (Satan). Najbrž zato, ker se jih bojim, porednic. Sploh tiste, ki mi skačejo pod planinskimi čevlji, pa če so strupene ali ne.
Zakaj spet o kačah? Ne zaradi falične oblike (hehe, zanimivo-Dioniz je povezan tako s kačo, ki nosi pomen plodnosti, kot tudi z likom falosa, rodovitnosti), ampak zaradi sanj. Ponoči sem namreč spet imela srečanje s kačo. Tokrat je bila samo ena. Velika, zeleno siva, ki je splezala k meni v avto. Kasneje smo je našli, barabo malo. Se je pa olupila in razpadla na kose, naenkrat pa je bila tudi pečena. Kolegica pa jo je z užitkom jedla. Ogabno.
Seveda sem se zbudila cela posrana … in vsakič, ko se spomnim me zmrazi. Prejle pa sem sedela na kavču in brskala po zapiskih, ko sem se popraskala po hrbtu. In na prstke se mi je zalepila lastna koža. Fej, fuj … spet se lupim. Prepričana sem, da mi je kača iz sanj to tudi želela povedati. Ona se je olupila, jaz pa tudi. Pa lahko rečem, da imam preroške sanje!
Ugotovitve tedna
Objavil/a šuši 16.08.2008 pod Mislim..., Poškodba dneva, dobro počutje, funkymusic, kaj me jezi
1.) Ni dobro, če ti čevlji razpadejo med vzepnjanjem v gorah. Še slabše je, če naknadno srečaš kačo. Je pa dolga hoja dobra za prevetritev možganov. In buljenje v nebo tik nad glavo za sprostitev. In ležanje na pikasti travi na planini pod goro, za počitek od stresa.
2.) Jaz ne bom imela otrok! Saj moji nečaki so čudoviti, ampak naporni. In vem, da sem stroga, če pa imajo namen cviliti v gostilni (v trgovini ne upajo več) in motiti ostale ljudi, ki so prišli na kavo. Itak jima skoraj vse dovolim, dokler se civilizirano obnašata, divjaka mala. Tamala parkira svojo rit k meni in ne dovoli, da kadim, mali pa mi vzame desno roko in jo tepe, nakar mi reče, da sem šunkica. Pa sej ju moraš imeti rad.
3.) Kaj pri pm je s tipi? Sem že pomislila, da sandalovina deluje … tudi na daljavo? En me vabi na Jezersko, en na jadranje, en me pogreša, ampak ostaja v Mariboru, en me preseneti s svojim predolgim in premočnim objemom … jaz pa se moram zbrati, ker me čaka cel kup učenja. In zakaj nočejo razumeti, da ne bom spala z njimiI , tudi če povem na krut način?
Ok, še nekaj o moških: Nekateri bi lahko dvakrat premislili, preden zinejo. Spet mi je en rekel, da nisem tako tupa, kot izgledam. Jupi … tole so bile definitivno plus točke … NOT! Sem pa vesela, da nekateri drugi moški opazijo majhno razliko - “Koliko kg pa si ti shujšala?” Je pa tudi res, da so bili to moški, ki me res dobro poznajo.
4.) Ne igraj badmintona v mraku, na mokri travi, v svetlo modrih hlačah in supergah z zlizanim podplatom. Hlače so uničene, moja rit pa po čudežu ni plava. So pa zato noge …
5.) Ne jem več v restavracijah. Spet sem dobila las v hrani. Poln kufer imam muh, las, črvov in ostalih gravžarij. Poleg neustrezne postrežbe v Ljubljani. Bom kar sama kuhala. No ja, fajn bi bilo tudi, če bi sploh imela apetit. Ne morem jesti, spljoh. Dve mini bedrci in tri žlice solate, pa sem sita! Sej se ne bi rada spet zredila, samo okostnjak pa tudi nočem biti 
V celem tednu sem pojedla skoraj nič. And I am the food whore!
6.) Lastnik apartmaja (ki me pozna odkar sem bila stara 6 let) mi je rekel, da bo rezerviral ta mali apartma zame za drugo leto. In ne v istem terminu, ko je fotr tam. Pričakuje namreč, da me bo pripeljal tip z Mercedezom! Jaz pa sem mu povedala, da raje pridem s svojim avtom, da lahko tipa pošljem domov in imam še vedno prevoz. Je rekel, da sem se pametno odločila! Zdaj moram pa še samo tipa dobit 
7.) Če mi moj obraz razloži, od kdaj sem stara 15, mu bom zelo hvaležna. Eksplodirala bom od mozoljčkov!
8.) V reviji za ženske sem prebrala, da moški radi zaspijo po seksu, ženske pa se bojda rade stiskajo. Potem pa naj prosim zaspijo, da lahko še jaz zaspim. Ker ne maram preznojenih teles, sem pač malo manj nagnjena k muckanju, sploh pa roke zaspijo, vrat boli, špehec se vidi :D In vem, kako naporno je, če moraš sospalca voziti domov takoj po tem. Been there, done that … Honey, you can sleep on the couch! Ja, vem, da sem včeraj rekla, da bi bilo fajn, če bi nekdo spal z menoj. Vsega je kriva luna in vreme, brez skrbi.
9.) Še vedno imam kup energije za delanje pizdarij. In ne vem, od kdaj tako hitro tečem, z levo roko dvignem 40 kg in jih obrnem na glavo, naredim čudovit most … v rokah pa imam dovolj moči za odpiranje vloženih kumarc, ne pa za to, da bi se obdržala v stoji. Košarko igram s čikom v ustih, nogomet pa izključno v visokih petah. Pač nikoli nisem bila resna športnica … šport je za zabavo.
- ok, z nekaterimi [daj me gor]
Saj vseeno
Objavil/a šuši 15.08.2008 pod miks
Razmišljala sem … da mi danes, ko grmi in bliska … ni sami za spati v tem prevelikem stanovanju. Bi pasalo, če bi kdo imel roko na moji ritki. Ker me je pač malo strah … grmenja in bliskanja … če je preglasno in presvetlo.
Pa sem vseeno raje sama.
In potem sem pomislila, da se mi zaradi tega nekatere zadeve na blogosu zdijo debilne. Pa ni res … dejansko so debilne. Samo jaz sem razpoložena tako, da to povem. Nekatere stvari, ki se trenutno nahajajo na blogosu, so debilne! (ne, ne rabim jih izpostavljat.)
Zame je pa vseeno bolj varno, da sama spim. Itak samo tepem ljudi, ki si drznejo vzeti kanček prostora na moji veliki postelji.
Sam mal me je prijelo, da bi se cartala.
Zvonovi … matr
Objavil/a šuši 15.08.2008 pod kaj me jezi, miks
Ob 7.15 so me gor vrgli cerkveni zvonovi. Od takrat zvonijo po neki čudni logiki. Ob uri, pa še 15 do ure ali pa 15 po uri. Kaj jaz vem, kaj ni jasno tem čudakom. Vem samo, da ni fajn, če non stop nekaj cinglja, ko bi se jaz naj učila … in ta zadeva je precej glasna, cerkev je namreč čisto preveč blizu.
A cerkev se da prijavit zaradi motenja javnega reda in miru? Ker če bi sosed ob 7h zjutraj skakal okrog s kosilnico, bi mu vrgla fikus na glavo … cerkvi ga ne morem vrečt. Na, pa spet zvoni ta beštija!
No, no … zaradi stare mame jo ta dan itak še malo moj praznikI . Na “svoj” praznik pa hočem mir in tišino. Vnebovzetje se mi je zgodilo kakšno noč nazaj. Zdaj se počutim kot padli angelček z zmečkanim krilom, ki mu nekdo teži v krvavo uho.
In še to … to se mi zaradi njih poje!
- ja, še vedno je ne maram, ker je mojo mat prisilila, da mi je oni belo oblečeni možicelj polival te čudovite lase … ziher se mi zaradi tega cepijo![daj me gor]
Nekaj tihega
Objavil/a šuši 14.08.2008 pod miks
Zjutraj so me zbudili prvi sončni žarki, spila sem vodo ob postelji in glavo položila nazaj na blazino. Ni me bolela, kar je dobro. S pogledom sem objela sobo, da sem našla tisto, kar sem včeraj imela na sebi. Hm, nisem spremljala, kdaj sem ostala brez česa. Modrček je visel s pisalne mize, hlačke pa so očitno pristale na eni izmed škatel.
Na veliki postelji sem ležala sama … z nasmeškom, v tišini.
Jean Vodaine - Vladimir Kaučič
Objavil/a šuši 8.08.2008 pod miks
Vladimir Kaučič se je rodil 6.7. 1921 v Volčah pri Tolminu. Pri njegovih treh letih so se starši z družino preselili v Moselle. Bil je prevajalec, pesnik, založnik, tiskar, slikar in grafik. Leta 1947 je izšla njegova prva pesniška zbirka Rose et Noir. Leta 2002 je svoja dela razstavil tudi v Tolminu. Umrl je 8. avgusta 2007 v Parizu.
Dela:
Ugotovitve tedna
Objavil/a šuši 3.08.2008 pod Mislim..., dobro počutje, funkymusic, kaj me jezi, miks
1.) “Pa bodi ti sproščen s kolom v riti!” - To so resnične besede in resnične misli. In ja, nanašajo se na poskuse moških z malo večjim/širšim hlačnim premoženjem, ki žensko skušajo spodbuditi, da se sprosti, da bi lahko imela analni spolni odnos.
No, tole je za sproščanje
2.) Brezdomci so se čisto razvadili. Najprej bi telefon, potem denar, pa še revijo bi prodali, potem pa še en čik, ko so že ravno tam.
3.) Posnela bom film z naslovom Psihopati napadajo. Resno moram zvaditi prezirljiv pogled …
4.) Ne maram se zbujati ob komerkoli. Zjutraj brundam. Ne odgovarjam na vprašanja, sploh pa nisem za hece. Še trikrat manj vse to, če me kakšno budalo zbudi. Takrat pa niti slučajno nisem sposobna biti prijazna. Ključ do uspeha je ta, da se potencialni sospalec pobere stran preden se zbudim ali pa spi dlje kot jaz. In niti slučajno naj mi ne reče, da mu skuham kavo, ker bo dobil đezvo v glavo. Ah, zjutraj moja nežnost kar sije iz mene.
5.) Vem, da sem trmasta. Tega niti slučajno ne mislim spremeniti. Ker mi v življenju še kako prav pride. Itak je vse odvisno od mene.
6.) Zakaj rešujem križanke? Ker so zabavne. Michelle Pfeiffer je v nekem filmu rekla nekako takole: “Ker nikoli ne bom vedela odgovorov na tista zares pomembna vprašanja v življenu, se mi zdi dobro, da vem vsaj odgovore na tista manj pomembna.” Sicer pa so križanke super za možganske vaje. In jaz jih rabim.
7.) Tablete s pretečenim rokom uporabe so varne, se mi zdi. Nič bolj nisem bila zadeta, boleti pa je vseeno nehalo
8.) Ne, računalnika nimam s seboj na dopustu. To sem vam pustila, da ne pozabite name
Moj najdražji kraj na zemlji
Objavil/a šuši 31.07.2008 pod miks
Jutri pa odhajam. Ta majhna vas in “naša” hiška na hribu me vsako leto pričakujeta. In samo enkrat sem ju spustila ven, ker smo bili s prijatelji na morju. Še vedno komaj čakam, z otroškim veseljem v očeh. Najbrž bom zjutraj spet kar sama od sebe od 5h vstala in pripravljala stvari.
Kljub svojim letom in odseljenosti, še vedno hodim s fotrom na dopust. Bolj malo je ljudi, ki bi jih zvlekla v gore. Jamranja pa na tako čudovitem kraju res ne bom poslušala. Lastniki najbrž mislijo, da sem lezbijka, glede na to, da vsako leto pripeljem drugo kolegico, fanta pa nikoli. Še takrat, ko sem ga imela, sem ga raje pustila doma, ker bi ga hoja preveč bolela. Letos sem sicer določenemu osebku rekla, če bo prišel na obisk, ker je najin odnos zadnje čase zelo prijateljske narave … pa se še ni dokončno odločil (že to je dosti, da je interes pokazal). Jaz bom pa tako imela polne roke dela z nečakom in nečakinjo, ki ju bom po enem letu lahko spet razvajala. Za tamalo sem celo doma še našla eno oblekico, ki ji bo prav, tamali pa bo najbrž dobil novo knjigo.
Koliko prask, ki bodo postale brazgotineI , bom letos staknila, ne upam niti pomisliti. Zaradi razigranosti, ki jo občasno dopuščam otrokom, bom v vsakem primeru spet cela plava. Hvala bogu sem zaenkrat še dovolj močna, da ju držim, ko mi plezata na glavo. Sicer se imam namen prej vrniti v LJ, pa vem, da sama z dedijem ne uživata pol toliko. Tamala pa dosti manj komplicira, če sem jaz zraven, ker že obvladam veščine napizdovanja in prepričevanja. Zna pa biti naporno z otroci 10 dni, ko je treba brisat noske, ker pogrešajo mami in atija, ker so padli, ker so pozabili povedat, da bi čokolado, ker nismo kupili ogromne čokolade, da se na soncu ne bi stopila in ker ne dovolimo, da z japankami hodijo po skalah. Aha, pa zato, ker mlajša sestrica tepe starejšega bratca (that’s my girl!).
Jah, naši pikeci imajo dovoljenje za razvajeno obnašanje, kadar so z menojII . Itak bosta čez par let že v puberteti in jima bom morala kupovati alkohol.
Torej, če me boste v naslednjih dneh kaj rabili … me pokličite. Včasih imam telefon s seboj, sicer pa zvečer nazaj pokličem. Pogovor z odraslo in zateženo osebo vedno paše
- tista od lani še vedno veselo kazi mojo lepo bedrco[daj me gor]
- sta se učila od najboljše [daj me gor]
Volk trenutno sit, koza še vedno cela
Objavil/a šuši 31.07.2008 pod miks
Ko takole ležim na postelji, v vročini, vsa odeta v moj ljubi bombaž, ker trenutno ničesar drugega na telesu ne prenesem, in ko me pika v hrbtenici, imam občutek, kot da bo z vsako kapljico potu iz mene iztekel ta vragec, ki me je obsedel. Negativna energija, žalost, panika, depresija, zmedenost, izgubljenost, naveličanost, obupanost … da se bodo podočnjaki kar sami od sebe izbrisali in bo utrujenost izpuhtela.
Vsako noč upam, da se ne bom zbudila utrujena, razbolela ali otečena. Mogoče pa bo jutri otopelost res izginila, mogoče se bom pojutrišnjem znebila paranoje. Najbolj pa upam, da bom lahko čim prej spet odprla knjigo, kovček, škatle …. srce? Srce pa še ne. Malo bi ga še imela čisto zase. Ker še vedno ne maram nobenega obraza in govora, ki bi spremljala jutra. Edini ropot, ki ga sprejemam, so dežne kaplje, ki trkajo po strehi in oknu. In veter, veter mi paše.
Nekaterih stvari se preprosto ne morem dotakniti. Drugih pa preprosto ne morem dovoliti. Danes sem se bolj malo javljala na telefon. Od vsega skupaj imam naelektrene lase. In sploh ničesar več ne morem razložiti … vzame mi preveč energije.
Ker se vse, česar se dotaknem, spremeni v eno naporno sranje. Včasih vso sranje pospremijo še modrice, zaradi katerih trenutno izgledam, kakor bi me nekdo res potisnil po stopnicah.
Lajam v luno, tudi kadar ni polna.
(Ženskam bi v času menstruacije moralo biti vse dovoljeno in olajšano. Bi vsi skupaj manj trpeli. In prosim umaknite mi junk food, ker bom vsega pojedla.)
